Piljenje Leksikona

Tema je namenjena dodajanju in ali spreminjanju vnosev v temi Leksikon.

... in nekdo mora začeti.

Ne strinjam se s sklepom, da je agnosticizem nujno paradoksalen. Pravilno formuliran ni, ker je razlika med vednostjo in resnico. Četudi sem o neki stvari neveden, še vedno lahko izrečem o njej pravilno sodbo. Bodisi po sreči, božanskem navdihu ali žlahtni kapljici, da banaliziram.
Skratka, vsaka naša vednost je nek model (opis simulacije), ki lahko bolj ali manj sovpada z resničnostjo, nimamo pa nobenih zagotovil, češ "to je pa to" (o kriterijih vrednotenja teh modelov sva s Thomasom rekla besedo ali dve tu, ampak za naš problem ti niti niso zelo pomembni). Agnosticizem lahko torej odpravimo samo, če dokažemo, da je moč ugotoviti, kateri model je "pravi" onkraj črne škatljice (sovpadanja vhodnih in izhodnih podatkov z empirično pridobljenimi). Kar zna biti problem, saj so vsa naša spoznanja omejena na neko resolucijo (lahko tudi Planckovo), kar sproži dodaten plaz problemov. Agnosticizem dovoljuje svoje nasprotje samo v tej meri, da prej omenjeno možnost dopušča, kaj več pa tudi ne.

Se strinjam, zato sem na začetku podarjal, da mora biti pravilno formuliran.

Zgodovinsko gledano so stvar utrjevali še z različnimi kriteriji za vednost (recimo Sokrat), ampak te je v mnogih pogledih povozil čas. Dandanes bi vednost verjetn veljalo definirati preko ponovljivosti. Torej čimvečkrat je naša sodba o nekem pojavu resnična, tem večjo vednost o tej stvari imamo. Mogoče. Bi veljalo razmisliti.

PROBLEM TREH SOB

...

To manjka.

Ja ... bom jest danes dal en artikel zraven, bolj zvečer, poskusno.

Abecedni red. Kritika vzeta na znanje, hvala.

Ostalo si pa mau pisal v prazno ...

Ne nisem zadel v prazno. Kar v polno. Saj če bi imel več časa bi ti napisal par stvari, ki mi niso najbolj sedle, ko sem jih bral. Prezahtevno za newbyje. Poleg tega, da bi bilo dobro uporabljat zborno slovenščino.

Thomas ima namreč svoj stil pisanja in kovanja neologizmov. Kar še dodatno oteži razumevanje.

Ker Leksikon je le namenjen lažjemu razumevanju in razčiščevanju pomena pojmov.

Owca. Kazala pa ne rabiš. Abecedni red je pomoje čez glavo dovolj.

P.S.: Če ne verjameš, pošlji to enemu prijatelju, ki ga te stvari ne interesirajo in jih ne zna. Pa preveri kaj razume in kaj ne.

Tam nekje piše "samacev" namesto "samcev", sem vidu.

@Thomas: dopolnjeno in popravljeno.

Spet kritiziram, ampak... Mi je že bolj všeč kot je bilo na začetku. Čeprav, da se ti je dalo odpirat novo temo za vsako črko.... No ja bo vsaj zadeva bolj pregledna.

Zdej pa res. Dajte enga pisuna spustit čez, da malo popravi zadevo... slovnično.

Npr.: Stanje, ko vsi (antagonistični) igralci imajo optimalne strategije, igrajo optimalno - "ko imajo vsi igralci"

P.S.: Singularnost pa transhumanizem si pa pozabil Thomas...

> Nash equilibrium

To pa se spomnim iz filma Beautiful Mind, ko je John Nash ugotovil, da Adam Smithova toerija ni vedno pravilna glede absolutnega lastnega interesa.

DIAGONALIZACIJA

Matematični proces, ki ga je izumil Georg Cantor. Množici objektov izračuna tak objekt, ki gotovo ni iz te množice, saj se vsaj v enem elementu razlikuje od vsakega objekta iz te množice. Prvo lastnost ima drugačno od prvega elementa, drugo od drugega ... in tako naprej.

Tako je dokazal, da ni niza, v katerem bi bila vsa realna števila. Diagonalizacijo je potem uporabljal tudi Goedel, da je prišel do svojih šokantnih teoremov.

Poljudno rečeno: Če barve je take, kot prvi ni, oblike take kot drugi ni, okusa takega kot tretji ni ... potem ni iz te množice!

Še par theničnih stvari.

Namesto <b>, prosim uporabljjate <h3> (sem popravil tudi primer zgoraj).

Trenutno so gesla mešanica slovenskih in angleških (ali zelo grobo poslovenjenih) kar je vse prej kot optimalno. Veljalo bo počasi vse posloveniti, hkrati pa k vsakemu pripisati še izvorno obliko, kar olajša googlanje in podobno.

Ne vem kako urejate tale leksikon, a bi rad pripomnil, da je definicija za alel mimo. Nekaj ustreznega lahko najdete na http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/publikaci...

lp, Gregor

GOEDLOV STROJ (Goedel machine)

Program, ki je iskalec in dokazovalec izrekov. Hkrati se pa nanovo prepiše, če naleti na izrek, kateri pomeni pospešitev njegovega delovanja.

Zaenkrat je to šele koncept Juergena Schmidhuberja. Poimenoval ga je po Kurtu Goedlu, saj se je ta prvi ukvarjal s samonanašajočimi in samoopisovalnimi izrazi, kar naj bi GS zagotovo bil. Zraven tega pa še samoizboljševalec, seveda.

Jst predlagam da Primoz neki skup spiše tak d bo lahk vsak sam dodajal v leksikon seveda naj bo naret tak d je treba najprej potrdit vnos s strani moderatorja (d n bo kdo kak sraje not vnašu) pa kak iskanje po leksikonu se še lahk pol naredi d ne boš pol na roke isku k se bo mal materjala nabral

To je moj predlog.

Sem na začetku zelo rahlo dvomil v kvaliteto tega leksikona. Sedaj pa mi je popolnoma jasno....

MOJEMU pove vse.

Dvojni slepi preizkus (Double-blind experiment)

Tip preizkusa, razvit v medicini. Da bi se izognili kakršnikoli pristranosti, imajo udeleženci preizkusa samo nujno neobhodne informacije in nič več. Med seboj naj se ne bi niti poznali in srečevali tisti, ki eksperiment izvajajo in tisti ki ga potem statistično in drugače obdelujejo. Statistiki naprimer, dobijo samo številke, za katere sploh ne smejo vedeti, na kaj konkretno se nanašajo.

Kaksne pa so te boljse strategije?

No, v bistvu, so spolne igrice vedno to. Better than TFT.

Now you know, what love is.

Brouwerjev teorem o nepremični točki

Vsaka zvezna funkcija, ki preslikava iz zaprtega intervala v zaprti interval, pusti vsaj eno točko na istem mestu. Tako da f(x)=x.

OLBERSOV PARADOKS


Vprašanje - "Zakaj niso zvede...

Po moje je tukaj zvezde.

Ali ne gre pri Brouwerju za slikanje intervala samega vase?

@cHRü$tooß: hvala.

Brouwerjev izrek se v vsej splošnosti glasi:

Vsaka zvezna preslikava f:Bⁿ--> Bⁿ ima fiksno točko.

Kjer je Bⁿ zaprta enotska krogla v Rⁿ, tj. množica
{x ; ||x|| = 1} x-ov z velikostjo ena v standardni Evklidski normi.

To seveda velja tudi za vse množice, ki so homeomorfne Bⁿ .

To ima zanimive posledice. Na Zemlji imata recimo v vsakem trenutku dva antipodna kraja enako temperaturo, pritisk, ... , če predpostavimo, da so to zvezne funkcije in da je Zemlja krogla.

Tuki pri Brouwerju se splača povedat še to, da zadeva velja samo za zaprte intervale, pa kolikor dimenzionlni že bili. Za kroglo minus njeno površino (sfero) že ne! Za enodimenziomalni odprti interval (0,1) tudi ne! Krajišči morata biti vključeni.

Sej, sej - piše. Ampak je vredno poudariti, da kompaktna množica pomeni zaprti interval. Vsaj tukaj, v piljenju.