» »

COS, nastanek življenja in nekoč smo se o tem zgovarjali

COS, nastanek življenja in nekoč smo se o tem zgovarjali

Maria ::

Očitno ima COS svoj pomen pri spajanju aminokislin. Torej drži, kar smo se na ST nekoč že pogovarjali, da je lahko tudi žveplo v svojih oblikah in povezavah pomembno za nastanek življenja. COS

Maria
  • spremenila: Maria ()

dr.J ::

Povsem možno.

Je pa od enostavnih peptidov do življenja še presneto daleč.

zile ::

Maria predlagam ti da si ogledaš dokumentarec The blue planet. Sploh drugi del "The Deep". Boš zvedla kaj se dogaja 4km pod vodo. 8-O

Maria ::

Zile

Bom poskusila dobiti/izvedeti, kje se zadeva lahko pogleda. Lahko kljub temu malce bolj razložiš bistvo, čeprav se mi zdi, da vem za kaj gre.

Maria

Thomas ::

V načelu znamo zračunat za vsak atom, kako se obnaša skupaj s katerimkoli drugim atomom.

Ampak relativno velika množica atomov ("ene par" in naprej) nas pa še popolnoma zabaše.

zile ::

V globini 4-5km razvit celoten ekosistem, kjer so glavni vir energije sulfidi in ne sonce! Najdenih že okoli 500 živaslkih vrst (ribe, raki, wormi, etc...)
V mehiškem zalivu, slab kilometer pod gladino morja razvita še ena oblika življenja, kjer je glavni vir energije metan! Zadeva je odkrita leta 1990.
PS: Na 4km pod gladino morja živi t.i. pompei worm pri 80 stopinjah celzija. 8-O
Skratka 2 ekosistema odkrita v zadnjih 25 letih, kjer vir energije ni sonce, pa so raziskal 1% baje.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: zile ()

Thomas ::

Nikoli ne smemo pozabit, da so tiste ribe, raki in črvi sekundarno adaptirani na tiste vrelce. Njihovi davni predniki so bili "na Soncu".

noraguta ::

V načelu znamo zračunat za vsak atom, kako se obnaša skupaj s katerimkoli drugim atomom.


svašta
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

Thomas ::

Kva je noragota? Kaj spet jamraš?

noraguta ::

pejdi ti vlečti čoven na krvavc preden se oglšuješ še kjehovc zblojeni.
trenutno je problem zračunti krakoji na atomskem nivoji le zato se fita in ne izpeljuje , iz eksperienta. ali si ze tako zblojen da ne dojameš osnovnih dejstev?

svoj načeloma pa odnesi v cerkev.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

Thomas ::

Pustimo vnemar, da očitno nisi pismen.

En link za pismene. Ki ga pa tako ali tako že verjetno poznajo.

Seveda je (resnih) linkov o izračunavanju medatomskih ali medmolekulskih dogajanj še ogromno.

Link.

Link.

Link.

Maria ::

> Nikoli ne smemo pozabit, da so tiste ribe, raki in črvi sekundarno adaptirani na tiste vrelce. Njihovi davni predniki so bili "na Soncu".

Zile, glede na to, da si gledal oddajo, lahko potrdiš. Je to povsem jasno?


Glede noragute,

ab initio za več atomov ali molekul je dejansko problem, v končnem do neke napake gre, vprašanje je kako tu funkcionira teorija kaosa.

Maria

Thomas ::

>> Nikoli ne smemo pozabit, da so tiste ribe, raki in črvi sekundarno adaptirani na tiste vrelce. Njihovi davni predniki so bili "na Soncu".

> Zile, glede na to, da si gledal oddajo, lahko potrdiš. Je to povsem jasno?


To je absolutno jasno. Tiste ribe so "navadne ribe". Prav tako raki in črvi. Adaptirali so se na drug izvor hrane. Kot tisti bizoni, ki se v Yellowstonu pasejo na raslinah, ki pozimi rastejo v toplih vodah okoli gejzirjev. Tiste bilke so dobile svetlobo od Sonca, toploto pa od Zemlje. Ampak to ne dela bizonov alien, kot tudi ribe, raki in črvi pri podmorskih izvirih nikakor niso. Kar bi eni sicer radi tendenciozno prikazali.



> ab initio za več atomov ali molekul je dejansko problem, v končnem do neke napake gre

To je tako še s hišami, avti in drugimi makroskopskimi telesi. Da bi bilo pa vse misteriozno pri atomih, je pa ena noragutina pasja bombica.

zile ::

Ja, po vsej verjetnosti ima Thomas prav. Baje je znano, da so te "komponente vulkanskih plinov" aktivne nekaj desetletij, potem pa se "iztrošijo". In res živali so adaptirane samo na to okolje, vsaj tako se spomnim :\ .
Blue Planet
Kratek opis 8-)

Valentin ::

Kaj pa če se je zgodilo obratno -

Nastanek prvotnega življenja ob podmorskih vrelcih in šele kasneje adaptacija na sonce ?

Thomas ::

To je povsem možno. Toda očitno so se pri vrelcih razvile kvečjemu bakterije. Večceličarji tam samo gostujejo, razvili so se pa v svetlem in toplem kambrijskem morju. K vrelcem hodijo jest - podobno kot bizoni.

zee ::

so sicer še drugi extremni organizmi, ki veselo čofotajo v vročih vrelcih H2SO4 pri pH manj od 0. Gre za eno vrsto gliv.

Po mojem vedenju so organizmi, ki živijo na v velikih globinah sekundarno adaptirani na specifične pogoje (tema, pomanjkanje hrane, nižja temperatura vode), kar se kaže v odstotnosti/zakrnelosti organov za vid, specifična sestava tkiva, ki je prilagojeno na visoke tlake v teh globinah, nizek bazalni metabolizem zaradi pomanjkanja hrane, itd. itd.

O izvoru življenja obstaja več teorij:
- teorija prajuhe: življenje naj bi nastalo v neke vrste "župi", ki je bila polna biomolekul, ki so nastale bolj ali manj spontano iz anorganskih komponent (CO2, H2O, NH3, CH4, ...)
- "vesoljska" teorija: življenje (biomolekule) naj bi prišlo na Zemljo iz vesolja s kakšnim kometom.
- (druge) bolj exotične teorije

Prvo teorijo podpirajo rezultati experimentov Millerja in sodelavcev, medtem ko druga potrujejo meritve satelitov, ki so v glavah kometov odkrile sledi aminokislin. Osebno se nagibam h eni "mišungi" obeh teorij, saj se da z drugo teorijo lepo pojasniti zakaj imajo vse aminokisline enako optično orientacijo (mislim, da R) na C(alfa) atomu.

zee
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.

zee ::

Pozabil sem še poudariti, da se je prvo življenje razvilo brez kisika, šele kasneje so se organizmi prilagodili tako, da so lahko uporabljali kisik. Zakaj se to splača? zato ker je metabolizem dosti dosti bolj učinkovit.

v nobenem primeru se torej življenje ni selile iz teme na sonce, ampak kvečjemu obratno. no, vsaj tako pravijo stručkoti.

zee
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: zee ()

Thomas ::

Kisik je prišel šele z zelenimi rastlinami. Če bi zelene rastline odšle, bi v nekaj tisoč letih za njimi odšel tudi kisik.

To je en projekt v načrtu, poslati satelit v orbito, ki se bo razgledoval po 100 tisoč zvezdah naenkrat, če katero kdaj prekrije planet s kisikovo atmosfero. V svetlobi zvezde bi pač opazil kisikove absorbcijske črte.

No, če bi kaj takega opazil, bi bila to močna indikacija, da je tam nekaj živega. Ker molekularnega kisika brez zelenih rastlin praktično ne more biti. Takoj se oženi s kakšnim ogljikom ali še raje železom. Le zelene rastline ga spet ločijo.

zee ::

ja, vendar je to napaka, ki se najpogosteje dela. kot osnovni gradnik organskih molekul bi se lahko pojavil tudi kakšen drug atom (recimo Si ali kaj bolj exotičnega). Je pa res, da je C najbolj termodinamsko ugoden. Termodinamika je pa stvar tlaka in temperature . . .

Celoten kisik na Zemlji se izmenja v dobrih 2000 letih (tako so nam rekli na gimnaziji).

Na žveplu temelječe življenje se mi ne zdi verjetno, ker je atom S dosti slabši prejemnik elektronov kot O, kar pomeni, da se sprosti manj energije. S se uporablja samo in izključno tam, kjer ni res ni možnosti za kakšen drug tip metabolizma. V takih primerih ta energija napaja gradient protonov v smeri zunanje strani membrane (takih organizmi zato zelo dobro uspevajo v zelo kislih pogojih), ki nato poganja ATPazo (celični motorček), s katerim potem celica dobiva energijo-ATP za delovanje.

me je zaneslo - profesionalna deformacija, če si biokemik.

zee
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.

Maria ::

Še en članek, ki govori o življenju v ekstremnih pogojih. Ta celo pove, da je razmnoževanje zaradi pogojev dokaj ovirano oz. hitrost delitve je manjša od npr. E. Coli

Maria

Thomas ::

Seveda, to je tko, da življenje je sekundarno adaptirano na ekstremne pogoje. Pobožne želje eksobiologov, da ima vsak pekel svojega hudiča, so brez osnove. Če ni raja zadosti blizu, tudi pekel ostane prazen.

Govorjenje, kako je zdaj bolj verjetno življenje po planetih, ker na Zemlji živijo ene bakterije v vroči vodi, nima osnove. Bakterije se morajo najprej razvit v kakšnih zmernih pogojih. Da o večceličarjih ne govorimo.

Maria ::

Povezava, ki sem jo dala, nam pove dvoje:

- sistemi, ki so nam znani kot živi, so obstojni v teh ekstremnih pogojih, kar je podatek, ki veliko pove o stabilnosti živega,
- evolucija pri teh ekstremnih pogojih je počasnejša kot je to primer pri normalnih pogojih na Zemlji.

In ja, verjetnost pojavnosti živega drugje je zaradi tega večja, kot je bila ocenjena preden s(m)o imeli ta podatek, koliko večja, je seveda meni težko oceniti. Gotovo ni samo za neskončno majhen del večja.

Maria

Thomas ::

Če je verjetnost zaradi tega tudi 10% večja, je še vedno zelo majhna.

To je podobno kot tisto "življenje na osnovi silicija, namesto ogljika". Samo rešilna bilka za eksobiologe tipa Sagan.

Sicer sem pa že povedal. Ti ljudje so navijačice, ne znanstveniki. Navijajo za ETja, kar zmanjšuje njihovo objektivnost.

Nedvomno.

Maria ::

Thomas

Ne vidim, kje vidiš, da kdo navija. Citiranje dejstev ni apriori navijanje, je prej soočanje s celim spektrom realnega.

Maria

Thomas ::

Sej nisem reku, da ti navijaš, Maria. (Čeprav, ko sem uporabil ženski spol "navijačice", sem pomislil, da lahko tako vzameš. Vendar sem potem presodil, da si prebrala vso temo in da ne boš tako mislila.)

Navijačice so vsi znanstveniki "ki gojijo upanje", da bodo našli marsijance. Nimaš kej "gojiti upanja", če raziskuješ neko DA/NE vprašanje. Oziroma, ga vsaj objektiviziraš. Ne pa da je tvoja vsaka druga beseda "upam, da so ETejčki že kdaj pristali na Zemlji s svojim nadsvetlobnimi frčali", "optimistično pričakujem radio signale"...


Treba je objektivno presoditi kakšne so in kakšne niso možnosti za življenje izven Zemlje in se vzdržati vrednostnih sodb.

Navijanje za Marsovce pa je dihalo tudi iz premnogih poročil o "avtonomnih od Sonca globokomorskih vrtovih".

Avtonomnih od Sonca - my ass! Če bi Sonce malo manj sijalo, bi ocean zamrznil in adijo tisti črvi. Če bi Sonce sijalo malo bolj, bi ocean izhlapel in črvi bi se posušili v madeže na razbeljenih tleh.

Thomas ::

Čudi me, kako eksobiologi ne zmorejo toliko integritete, da bi priznali, da celo globokomorsko življenje je popolnoma odvisno od praktično krožne orbite v pravi razdalji okoli nadvse stabilne zvezde.

Kar je velika redkost.

Timor ::

Thomas, pri ljudeh ni prave objektivnosti. Fiziološko nemogoče. Tudi pri znanstvenikih ne. Vedno je kaka resitev(varianta razlage) bolj privlacna od druge.
Mnogo je projektov, ki "navijajo" za svojo potrditev . Superstrune, eksobiologi, transhumanisti(!),...

Je pa res, da se znanstveniki ne bi smeli lotevat projektov v smislu iskanja "resevalnih bilk". Ko se dokaz, ki govori proti tezi, spregleda. Zato je dobro, da obstaja v znanosti močna opozicija, ki tega ne bi dopustila.

:'( Zal nimam trenutno nobene teze, ki bi jo dodal ze napisanim v naslovni temi. Se opravicujem, ce sem nevmesen. Razen vprašanja za biokemika. Obstajajo pogoji, ko bi bil slicij termodinamsko bolj ugodna osnova za življenje kot ogljik?
Meeeee! Mhheeee!

Thomas ::

Sej ti dam čist prov.

Povedal bi dvoje. Da izumitelji pa niso znanstveniki, oni morajo želet nek izhod. A potem izum dela ali ne, pa odloči realnost. Čeprav, če so pametni, se bodo držali naravnih zakonov.

Znanstveniki, plačani iz (USA) proračuna naj pa ne bluzijo! Ali pa naj jim Bush še nekoliko zapre pipice, pa naj grejo v raziskovanje za svoj račun, tako kot delajo izumitelji.

Isto za EU in Japonsko, Avstralijo ...

Pa še odgovor na vprašanje biokemiku: KJE PA! Vodo naj bi potem nadomestil amoniak ... same težave.

Maria ::

Saj silicij je v spojinah termodinamsko bolj stabilen kot ogljik. To je pri naših pogojih ovira, da bi bil bolj uporaben. Kar pa ne pomeni, da pri katerih drugih pogojih ni. Vprašanje je, kdo mu tam lahko sledi in sodeluje?

Maria

Zgodovina sprememb…

  • spremenila: Maria ()

Thomas ::

Silicij tvori preproste molekule. Recimo tiste v steklu, ki nekako ustrezajo ogljikovemu dioksidu. Tako komplicirane mešanice spojin z ogljikovo osnovo kot je bencin, pa že ni.

Silicij je kemijsko dolgočasen.

Maria ::

Thomas

Tole o SiO2 je pa malo mimo. Benicn in SiO2 sta dosti bolj skupaj kot bi lahko razbral iz zgornjega posta.

Maria

Maria ::

Energije vezi silicij ali ogljik z drugimi elementi so večje v primeru silicija z kisikom, fluorom, klorom, bromom, manjše pa med samimi siliciji kot med ogljiki in z vodikom.

Drugače pa silicij tvori vse vrste struktur: izolirane ione, plasti, verige in 3D strukture in njegova kemija je zelo raznolika in pogosta na Zemlji (predvsem nam dostopnem delu).

Maria

Thomas ::

Ti mi samo povej najbolj komplicirano silicijevo molekulo v naravi.

Maria ::

Vprašanje za 1 mio$. ;) Jonas polovička.

Maria

Thomas ::

V sili me pokliči, Maria! ;)

No ja, ni je z več kot 100 atomi. Še to ne!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

Maria ::

Spet mimo Thomas, gotovo mnogo mnogo preko 1000.

Maria

Thomas ::

Ja, seveda!

Samo eno težko molekulo v kateri je silicij mi povej!

Po možnosti tako, da ni obešen en atom silicija v najbolj zakotnem delu neke velike molekule, pač pa da tvorijo atomi silicija "hrbtenico" te molekule.

Ni je. Medatomske sile med siliciji so šwahne.

But what about life as we don't know it? How about life based on the element silicon. Silicon sits directly below carbon on the Periodic Table allowing it to create the same chemical compounds as carbon except with silicon in its place. In the end, we expect carbon to win because it’s not only ten times more abundant than silicon in the cosmos, it forms chemical bonds that are substantially stronger. In particular, complex molecules based on silicon lack the hardiness to survive ecological stress. But that doesn't stop science fiction writers, who keep exobiologists on their toes, wondering what the first truly alien life form will be like.


Znanstvena fantastika, to že. Taka bolj naivna.

Maria ::

Thomas, ne se smešit. Ni vredno.

Vse vrste silikonov (polikondenzirane spojine tipa SiO2R2), pa tudi silikati, ki jih je kar mnogo, od alumo, .... so sestavljeni iz mnogo, mnogo Si atomov vezanih preko kisika.

Maria

Thomas ::

Heh, Maria. Smešiš se ti. Nazadnje privlečeš nek polimer iz koščkov stekla, takorekoč.

Silicij je kemično dolgočasen, niti približno ne dosega kompleksnosti ogljikovih molekul in ti to veš. Samo sprenevedaš se.

Thomas ::

Navsezadnje lahko tudi rečeš, da en velik kristal silicija je tudi molekula, ki ima fantastično število atomov silicija.

Že res, vendar je to hudičevo preprosta molekula še vedno.

Maria ::

Thomas, to je že drugič in kot pravijo, če se zadeva ponovi dvakrat je že vzorec.

Poglej:

> Ja, seveda!
Samo eno težko molekulo v kateri je silicij mi povej!
Po možnosti tako, da ni obešen en atom silicija v najbolj zakotnem delu neke velike molekule, pač pa da tvorijo atomi silicija "hrbtenico" te molekule.
Ni je. Medatomske sile med siliciji so šwahne.

in kmalu nato, ko jih naštejem malo morje (če si sploh razumel, kaj sem ti naštela)

> Heh, Maria. Smešiš se ti. Nazadnje privlečeš nek polimer iz koščkov stekla, takorekoč.

je trditev ni je spregledana in obrnjena v omalovaževanje, ki je pa še brez resnih temeljev. Res je, da je SiO2 delno podoben silikonu, vsekakor pa to ni polimer iz koščkov stekla.

In nato polganje meni v usta, da trdim, da je Si bolj kemijsko zanimiv kot ogljik.

Očitno imaš v določenih trenutkih res probleme z objektivnim soočenjem z argumenti in jaz se lovljenja mačke za njen rep ne grem, ker se mi ni potrebno iti.

Over&out

Maria

zee ::

Si sem podal samo kot primer atoma, ki BI lahko bil (pazi pogojnik) osnova neke vrste življenja. Obstaja SiH4(analog metana), Si2H6(analog etana), vendar obe spojini pri normalnih pogojih (273K, 1bar) razpadeta. Pri nižji temperaturi in tlaku bi bilo temu verjetno drugače. Iz podobnega razloga lahko iz grafita nastane diamant (visoki tlaki in temperature v Zemljini sredici).

Ni pa to rešilna bilka, na katero bi se kazalo obešati.

Osebno menim, da se je življenje zagotovo razvilo še kje. Verjetno pa te oblike življenja niso podobne nam (človeštvu) znanim. Ne verjamem pa, da želijo priti z nami v stik. Še sami med sabo (človeštvo) se ne moremo zmenit, kaj šele, da bi se z drugimi (oblikami življenja).

V laboratorjiskih poskusih, s katerimi so raziskovalci simulirali prvobitno Zemljino atmosfero, jim je uspelo iz setavin, ki sem jih naštel v enem prejšnjem post-u, dobiti aminokisline, organske kisline, nekaj sladkorjev ipd.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.

gzibret ::

Thomas: Silicij je kemično dolgočasen, niti približno ne dosega kompleksnosti ogljikovih molekul in ti to veš. Samo sprenevedaš se.
:(

No, kar se Si tiče še zdaleč ni tako dolgočasen. Silikati so lahko otočasti (tektosilikati - ogljikov ekvivalent so obroči oz. sladkorji, benzen...), nitasti (pirokseni, amfiboli, ogljikov ekvivalent so npr. maščobne kisline, razni -ani, -eni in -ini, npr. hexan), ploščati (filosilikati, ogljikov ekvivalent je grafit), imajo 3d razvejane strukture (zeoliti, ogljikov ekvivalent je diamant)... V svoje strukture silikati lahko vgrajujejo svašta, kar ti srce poželi. Ena izmed teorij o nastanku beljakovin vključuje delovanje mineralov glin (ki so ploščasti oziroma filosilikati), ki med plošče silicijev adsorbirajo prajuho oziroma aminokisline in na takšen način katalizirajo njihovo spajanje. Silikati lahko imajo celo paleto različnih fizikalnih in kemijskih lastnosti (od zelo trdih do mehkih, izolatorjev do superprevodnikov, prosojnih do črnih, tekočih do trdnih pri norm. pogojih, prožnih do krhkih...............).

No, ne bom trdil, da se lahko življenje razvije na bazi silikatov, ker je to le špekulacija. Ne bom pa tudi ne trdil, da je to nemogoče.

Pa še okoli življenja pri drugačnih pogojih: lahko špekuliramo, da obstaja razvito življenje, temelječe na ogljiku (ali silikatih, ali boratih...), ki živi v drugem mediju, ne v vodi. En takšen primer je tekoči amonijak pri nizkih temperaturah. ALi pa morda tekoči metan? Ali pa morda silikatna talina pri visokih? :\
Vse je za neki dobr!

Thomas ::

Tele spojine ki jih omenjaš, so večinoma nestabilne pri vsaki normalni temperaturi.

Veseli me pa to, da vsaj to priznaš, da biologija na silicijevi bazi je pa bolj malo verjetna.

gzibret ::

Tomas, morda se ne razumema čisto natančno. Te spojine so obstojne do zelo visokih temperatur. Temperatura tališča kremena (SiO2) je tam nekje okoli 2000 K. Fora pri silikatih pa je, da Si niso povezani tako kot ogljik (-C-C-C-C-), ampak preko kisika (-Si-O-Si-O-Si-). Osnovni gradnik ni atom silicija temveč SiO2 paket. Take zadeve pa so dosti bolj obstojne, pravzaprav vsak dan hodiš po celi paleti takšnih spojin (večina okrasnega kamna, uvoženega iz Brazilije (granit, gabro, tonalit...), ali pa se naslanjaš na njih (ob šanku in pivu:D tako kot jaz>:D ).
Vse je za neki dobr!

gzibret ::

Ups, Thomas oprosti, ker sem te prekrstil v Tomasa.
Vse je za neki dobr!

Thomas ::

Zaradi prekrščevanja moje grešne duše, ni nobenega problema.

Ampak eto vidiš! Kremen je obstojen, ogljikov dioksid pa tudi. Toda bolj kompliciranih analogonov pa sploh ni. Vsaj niso obstojni. Da verigo ogljikovih atomov nadomeščaš z Si-O-Si-O-... na vela. To je nekaj drugega.

Seveda, enostavne Silicijeve spojine so obstojne, DNA (ali karkoli temu podobnega) pa z Si namesto C - enostavno ne gre.

Beernarrd ::

Naj pridam svoj pisker:
"Tele spojine ki jih omenjaš, so večinoma nestabilne pri vsaki normalni temperaturi."
Logično se mi zdi, da je oblika žiuvljenja, kakršno poznamo, pač idealna za naše "normalne" pogoje. Če pa razmišljamo o drugačni vrsti življenja, pa je tudi pojem "normalnega" neuporaben. Če špekuliram, si lahko predstavljam obliko življenja z zanj idealnimi pogoji nad 3000 °C. Pač vsakemu paše svoje.
Omenil pa bi pri tem lastnost "našega" medija, ki je ključna za vse dogajanje, namreč anomalijo vode. Lahko bi sicer imeli amoniak namesto vode, pa se brez njene anomalije izkaže za precej bolj neuporabnega.

Thomas ::

> Če špekuliram, si lahko predstavljam obliko življenja z zanj idealnimi pogoji nad 3000 °C

Predstavljaš si jo lahko, vendar je najbrž dosti manj doable kot leteči prašiči. Saj v principu bi morda šlo, toda kakšna zavita pot vodi do tja?

Main point te debate je pa v tem, da silicijevi atomi med sabo ne zmorejo tako močnih kovalentnih vezi, kot je to pri ogljiku. Silicijeva kemija je drugačna in zelo kompliciranih molekul - NI. Polimeri ali druga pojavljanja enostavnega vzorca so le precej manj, kot zmore ogljik.

Silicijevi atomi se med sabo večkratno kovalentno ne vežejo. Tukaj se zgodba s silicijevo biologijo kar neha.

Ni pa rečeno, da silicij ne more biti tehnološki substrat. Samo do tega najbrž lahko pride le preko karbonske biologije. Tako kot pri nas doma.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

druge oblike življenja v našem vesolju (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
15821747 (15777) Okapi

Aliens & UFOs (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Loža
25319248 (12997) Ziga Dolhar
»

Global foundries s 45, 32 in 28 wafferji

Oddelek: Novice / Pomnilnik
152657 (1895) PrimozR
»

Večna uganka (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
1157596 (4959) Thomas
»

Izvenzemeljsko življenje in inteligenca - Da ali Ne ? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
1088307 (6495) BigWhale

Več podobnih tem