Zero Point Energy, kaj pravite na to?

Jp.
"Vem da nič ne vem" je morda povsem pravilno stališče, vendar precej neuporabno.
Opozarjam le na prevzetnost in zaverovanost, da poznamo absolutno resnico. Ne poznamo je.
Poznamo približke in omejitve, ki izhajajo iz nekaj aksiomov, katerih se niti ne zavedmo. Ob drugačnih aksiomih je lahko marsikaj drugače.

Ta izjava je povsem nepravilna ker zanika sama sebe. Lahko bi jo predelal v "Vem da ne vem ničesar drugega, razen tega da nič ne vem" pa je še vseeno neresnična.

Dobro veš kaj sm hotu povedat. Od kje ideja da je paradoks nepravilen? Paradoks ni niti resničen, niti neresničen. Govori sam proti sebi. Je out. Je stvar, ki v naši logiki nima svojega mesta. Lahko rečeš da jih ne sprejemaš in to vzameš za aksiom svoje slike realnosti. Ampak to samo pomeni da ta tvoja slika realnosti o paradoksih ni več sposobna karkoli rečt. Problem pa je ko se v tej tvoji sliki realnosti nenadoma pojavi točno to. Paradoks. Potem moraš pa pravila popravljat in lahko samo držiš fige da zdej ti bo pa uspelo.

Človeško znanje eksponentno raste - se podvoji v nekaj letih. Verjetnost, da recimo E=m*c*c ne drži, pa pada z vsakim poskusom.

Raste ja. A obstaja maximum? Koliko poskusov bo moral uspet da bo verjetnost za E=mcc enaka 0? Koliko poskusov je newton uspešno prestal preden jev splošnem postalo jasno da neki ne štima?

Kako pa ti veš, da ne poznamo absolutne resnice? A tvoja izjava "ne poznamo absolutne resnice" pa ni približek? Je pa kar dejstvo?

Ne vem. In točno to skušam dopovedat. Z induktivno metodo spoznavanja lahko dobiš samo približke. Ki so morda tu in tam tudi čista in aboslutna resnica, le da tega ne moreš vedet. To enostavno ni dosegljivo z pristopom 'od znotraj'. Nekako tako, kot da hočeš z ravnilom narisat krožnico. Lahko greš do poljubne natančnosti, le da to ne bo nikoli krožnica, le n-kotnik.
Tut tale moj pristop jasno da ni absoluten. Je le rahlo bolj 'previden' in 'ponižen' saj se poskuša zavedal lastnih omejitev.

Nazaj OT:

Zakaj opozarjam na to? Zato ker je pristop 'uradne' znanosti vse prevečkrat tak, da je vse kar morda le nakazuje da nekaj ni tako kot trdijo njene Resnice, napačno, zgrešeno, skratka herezija in da vsi, ki drznejo tako razmišjat, očitno nimajo pojma, njihove pridobljene titule so očitno kupljene, ker pa da oni pa že nebi niti faksa nardil če ne obvladajo tako 'očitnih dejstev'...

To pač ni znanost ampak le še ena cerkev v drugačnih oblekah. Le še en dogmatizem. Cilj znanosti je zgraditi kar se da natančen model realnosti. Ampak pri tem je potrebno včasih tut kakšen steber podret in pustavt novega, drugačnega, na drugem mestu. Ki morda omogoča - nese kaj več.

In se neprestano zavedat da to kar mamo pač še ni to kar bi radi imeli.

Na osnovi česa lahk trdiš to? Razen tega, da ti je tak pristop všeč?

Face it. Tak pristop je le IZBIRA na podlagi osebne preference, ker zaenkrat edini omogoča vzpostavitev konkretnih modelov, ki pojasnjujejo in napovedujejo. Omogoča nam neko spoznavanje, ni pa zato nič bolj 'zdrav' kot kakšen drugačen, bolj skeptičen pristop. Omejen je v svoji osnovi in zato ga je neprimerno smatrat absolutnega. Njegova vsebina se je neprestano spreminjala in se še bo. Edina stalnica so spremembe.

Lp

Tem se reče drugač tut 'nos u luft'...

SKlepticizem je zdrav samo do neke (majhne) mere. Kar je več je kontraproduktivno. Če bi se ga vsi držali, bi bili še zdaj v najboljšem primeru v jamah, kjer bi čakali, da nas pobriše neka druga vrsta.

Edina stalnica so spremembe.
Spet paradoksalna izjava. Ampak ok, če si se odločil, da so take zate pravilne izvoli iz njih izpeljati novo znanost. Daleč IMO ne boš prišel .
LPl

Zastavil si aksiomatski sistem, ki dopušča paradoxe. Veliko sreče.

Vse kar ne nasprotuje fizikalnim zakonom je možno, vse kar nasprotuje - ni možno.

He, kaj pa fizikalni zakoni na kvantni ravni?

Leta 2002 je nek prijazni možakar na internetu objavil Javni Patent za device, ki mu pravi MEG (Motionless Energy Generator). Reč počne ravno to, kar opisuje pojem kvantno-harmoničnega oscilatorja. Kakor sledim razvoju osebnih implementacij tega patenta, se mi zdi, da so vse več ali manj uspešne. V končni fazi bi si tud jst enga omislu, prihekal nanj en FotoVoltaic Array ter si iz 100W potegnil potrebnih 75KW. Edini razlog, da se tehnologija še ni prijela tiči v Ekonomiji. Iz fizike vemo, kakšna napetost bi bila potrebna za preusmeritev ali zaustavitev trenutnih finančnih tokov. Namreč takojšnja optimalna aplikacija bi ustvarila dobesedno sesutje trenutno ustaljenih.
Počasi in z izjemnim občutkom za prostor in čas, pravim jaz.

Anyway... Tomasova sklepanja so vsa napačna;
Paradoxi NISO zato, da jih izključimo iz computation-a... ampak so zato, da reči SPLOH LAHKO izračunamo. Think of it as a Grade-N Differential Equation.
"Change is the only Constant" NI neka brezpomenska pesniška umetnija, ampak SO pesniške umetnije približki Univerzalnih Resnic in TA je ena izmed Neskončno Natančnih. :P
Dvomi niso nič drugega, kot prava pot do Dejstev. Dooh... mar kdo res meni, da bi Sherlock H. prišel do dejstev, če nebi dvomil v resničnost Izjav?

... in Thomas se v zadnjem letu-do-dveh ni praw nič spremenil
... he seems the same ol' Good Thomas I used to know while reading the Protocol topic. ;)

V vse je treba torej dvomiti?

V neki limiti, ko gre n->inf. Jst, naprimer, poznam samo en primer, kjer je to zares potrebno: t.i. Brain Re-Set. sem spada una situacija, ko so človeku potrebne korenite spremembe življenja in razmišljanja...

Drugače pa, glede na energijsko zahtevnost takega početja, menim, da v večini vsakdanjih primerov ni treba veliko dvomit.
je pa včasih good mind-training