» »

Dostopen splet (I)

Dostopnost spleta, ali "web accessibility" se nanaša na izdelovanje internetnih strani, ki so dostopne vsem ljudem. Velik delež ljudi ima danes raznovrstne zdravstvene težave in nezmožnosti, ki vplivajo na njihovo rabo spleta. Ko takšni ljudje lahko brez težav dostopajo na splet, ga dojemajo, razumejo in raziskujejo, ter prejemajo informacije z njega enako uspešno kot zdravi ljudje, lahko govorimo o dostopnem spletu. Dostopnost pa je pomembna tudi pri starejših ljudeh, ki se jim zmožnosti slabšajo s staranjem. Veliko spletnih strani ima še vedno mnoge pregrade dostopnosti, ki različnim skupinam ljudi onemogočajo porabo.

V prvem od dveh člankov si bomo ogledali, kdo vse so ljudje, s težavami pri dostopu do spleta, kje se jim najpogosteje zatika, ter nenazadnje kako si poskušajo pomagati.

Najpogostejše težave

Obstaja več različnih nezmožnosti posameznih ljudi, ki negativno vplivajo na njihovo razumevanje spletnih strani. Zdravstveni problemi in nezmožnosti se razlikujejo od človeka do človeka. Ne moremo posplošiti in določiti v katero kategorijo nezmožnosti spada posameznik, prav zato, ker obstaja na tisoče različnih zdravstvenih težav, pa tudi kombinacije le teh.

Težave z vidom

Slepota vključuje ljudi, ki so izgubili vid na obe očesi. Ti torej ob obiskovanju spleta ne vidijo ničesar. Pomagajo si lahko le z zvokom, ali posebnimi na čut občutljivimi prikazovalniki. Tako lahko dojemajo besedilo spletnih strani, ne vidijo pa slik in videa. Poleg tega jim težave povzroča nezmožnost ogleda postavitve elementov. To da je neko besedilo manjše, ali postavljeno ob rob zaslona, kar sicer govori o manjši pomembnosti, slepim ne pomaga.

Slaboviden človek ne loči in ne vidi majhnih podrobnosti, nekontrastnih slik, premajhnih črk, ipd. Slabovidnost se lahko pojavi v dobi pubertete ali pa v času staranja. Ljudje s takimi težavami si sami pomagajo z večjimi zasloni in povečavami delov vsebine. Nekateri si lajšajo branje tudi z nastavitvijo belih črk na črnem ozadju, povečevanjem kontrasta na zaslonu, ali izbiro posebnih, lažje berljivih pisav. Težave jim tako povzročajo strani, kjer se pisav ne da enostavno večati, bodisi zaradi neprimernega oblikovanja, ali pa ker se besedilo nahaja v slikah.

Ljudje, ki so barvno slepi ne ločijo določenih barv. Največji odstotek barvno slepih tako ne loči med rdečo in zeleno, nekateri pa tudi med rumeno in modro barvo. Tako imajo težave predvsem s slabim kontrastom med besedilom in ozadjem, ter stranmi, kjer barva besedila nosi pomen (na primer zelena za potrditev, rdeča za prekinitev akcije). Pomagajo si tako, da v brskalniku nastavijo svoje barve za standardne elemente.

Težave s sluhom

Ljudje, ki ne slišijo na obe ušesi so gluhi. Ti ljudje se primarno sporazumevajo s sporazumevalnimi znaki za gluhoneme (sestavljanje znakov s prsti), zato jim nekatere vsebine povzročajo težave. Težave jim torej povzročajo zvočni posnetki na spletnih straneh brez opisa v besedilu in pa predolgi odstavki besedila. Pomagajo si lahko s slikami ob besedilu, ki olajšajo iskanje in razumevanje informacij.

Telesne težave

Takšne vrste težav vključujejo šibkost, težave z mišicami, problemi pri motoriki z rokami, z nogami ali s katerim koli drugim delom telesa. Takšni ljudje imajo veliko omejitev glede rabe same računalniške opreme. Tako se poslužujejo prirejenih mišk ali tipkovnic ki jih lažje uporabljajo. Na težave naletijo, ko se po spletni strani ne da enostavno sprehajati samo s tipkovnico, ali ko kakšna stran časovno omejuje vnos podatkov (Tako nas Klik NLB na primer odjavi po daljši neaktivnosti na strani).

Nevrološke težave in težave z razumevanjem

Težave z dojemanjem vključujejo bolezni, kot je na primer disleksija, pri kateri težko razumejo pisano besedilo. Pomagajo si tako, da poskušajo informacijo prejeti na različne načine, kot so branje in poslušanje besedila ter ogled slik. Težave jim povzročajo strani, kjer je besedilo le v slikah in si tako ne morejo pomagati s strojnim bralnikom besedila.

Ljudje, ki imajo težave z zbranostjo in se tako lahko osredotočijo samo na eno zadevo imajo mnogokrat težave s preobremenjenimi stranmi, ki vsebujejo animacije in spreminjajočo se navigacijsko strukturo. V pomoč jim je, če lahko zaustavijo animacije ter avdio in video vsebine in se tako laže skoncentrirajo na besedilo.

Pri ljudeh, ki imajo težave s spominom, je poglavitni problem spletnih strani dojemanje navigacijske strukture in kako se strani povezujejo med sabo. Težave imajo predvsem pri straneh, kjer se navigacijska struktura spreminja, saj tako ne vedo katere strani so že obiskali in katerih ne.

Staranje

Človekove zmožnosti in dojemanje se včasih počasi, včasih pa zelo hitro začnejo spreminjati tudi s staranjem. Težave so podobne zgoraj naštetim, le da se tu lahko pojavlja več sindromov hkrati.

Raziskava

Leta 1999 je statistični urad Združenih držav Amerike izvedel raziskavo o dostopnosti spleta. Statistika je za državo pokazala naslednje:

  • 7.310.000 ljudi ima težave z vidom (to je 3,5% populacije)
  • 6.961.000 ljudi ima težave s sluhom (3,3%)
  • 6.272.000 ljudi ima težave z motoriko rok (3,0%)
  • 2.945.000 ljudi ima težave z učenjem (1,4%)

Zanimalo pa jih je tudi kolikšen odstotek omenjenih uporablja internet:

  • 21,1% ljudi, ki ima težave z vidom (1.542.410 ljudi)
  • 27,2% ljudi, ki ima težave s sluhom (1.893.392)
  • 22,5% ljudi, ki ima težave z motoriko rok (1.411.200)
  • 42,2% ljudi, ki ima težavo z učenjem (1.242.790)

Iz rezultatov je razvidno, da izmed ljudmi s težavami največ dostopajo do spleta ljudje, ki imajo težave z učenjem, najmanj pa ljudje, ki imajo težave z vidom. Odstotki so zaskrbljujoči, saj ne presegajo niti četrtine. Omeniti gre še, da je v času raziskave do interneta dostopalo 56,7% ljudi brez posebnih potreb. Nizke odstotke uporabe interneta pri ljudeh s posebnimi potrebami gre tako pripisati spletnim stranem, ki jim niso prilagojene. Ker je raziskava že stara pa lahko le upamo, da se je stanje do danes izboljšalo in tako večji delež ljudi s težavami nemoteno dostopa do interneta.

Primeri ljudi s posebnimi potrebami

Da pa tu ne gre le za številke in teoretične primere, si poglejmo nekaj primerov ljudi z oteženim dostopom do interneta.

Jackie je stara 19 let in živi v Chicagu. Vid je izgubila v prometni nesreči, pri šestnajstih letih. Zato si veliko stvari zna tudi predstavljati. Hodi v šolo, mesečno pa porabi veliko denarja tudi za knjige. Večinoma uporablja knjige, ki so posnete na kasete, vedno ljubše pa ji je tudi brskanje po spletu in shranjevanje knjig na računalnik. Dekle ni vešče Braillove pisave, zato si z njo ne more pomagati dosti. Jackie se redno poslužuje spletnega nakupovanja. Pravi, da le-to sicer ni enostavno, vseeno pa mnogo preprostejše od nakupovanja v trgovskem središču. Pri tem si lahko pomaga z različnimi programi, ki ji glasno berejo vsebino. Dobro narejene spletne strani tako lahko prebira celo hitreje kot avdio knjige.

Bill je vojni veteran, star 62 let in živi v San Franciscu. Pred desetimi leti je doživel infarkt, ki mu je pustil velike posledice. Tako ne čuti desne rame, leva roka pa se mu ves čas trese. Osebni računalnik uporablja veliko, težave pa ima predvsem zaradi roke. Miške skorajda ne uporablja. Po spletu se sprehaja z uporabo smernih tipk in bližnjic na tipkovnici. Kljub težavam se je navadil tudi tipkati le s premikanjem prstov. Preden je doživel infarkt interneta ni uporabljal, danes pa na njem preživi po 4 ure na dan. Pri tem si piše s starimi in novimi prijatelji in piše o pravicah vojnih veteranov.

Še nekaj primerov pa lahko najdete na sledečih povezavah:

Orodja v pomoč

Da bi ljudem z zdravstvenimi težavami bil dostop do spleta čim bolj enostaven, pa obstajajo orodja narejena prav v ta namen. Dobra pomoč za slabovidne je tako že samo izbira velikosti pisave na spletni strani ali v brskalniku. Na voljo pa je še veliko drugih pripomočkov in programov. V nadaljevanju vam bova opisala nekaj bolj pogostih.

Bralec vsebine

Uporaben je za ljudi z disleksijo, slepe in slabovidne. Program glasno bere vsebino spletne strani. Če le-ta ni pravilno in dobro strukturirana nastanejo težave pri uporabnikovem razumevanju brane vsebine, saj si ne more ustvariti jasne slike o postavitvi elementov. Enostavnost uporabe programa tako močno zavisi od spletne strani. Če je na na njej preveč tabel ter nejasnih grafik postane brana vsebina uporabniku kaj kmalu nesmiselna.

Wikipedia nudi dokaj obširen seznam bralcev vsebine. Nekateri izmed njih so prosto dostopni in na voljo za preizkus. Za preizkus delovanja si tako lahko namestite naprimer Fire Vox, ki je dodatek za Mozilla Firefox in tako enostaven za namestitev ne glede na platformo. Ob pritisku tipk Ctrl + Shift + f Fire Vox prične delovati. Če je stran lepo napisana in urejena program deluje brez težav in omogoča enostavno razumevanje vsebine.

Nekaj napotkov za uporabo:

  • Za samodejno prebiranje spletne strani je potrebno pritisniti Ctrl + Shift + F.
  • Za prebiranje naslednjega elementa, pritisnemo Ctrl + Shift + A.
  • Za skok na prejšnjo stran in prebiranje le te je potrebno pritisniti Ctrl + Shift + D.
  • Če želi uporabnik prekiniti s poslušanjem bralca vsebine mora pritisniti Ctrl + Shift + O.

Kje torej pri uporabi bralca vsebine naletimo na težave? Za začetek si poglejmo spletno stran The Web Standards Project, na kateri se zdi uporaba bralca vsebine smiselna in razumljiva. Bralec nam tako prebere elemente v vrstnem redu po pomembnosti, hkrati pa s povezavo "skok na vsebino" omogoči, da preskočimo povezave v glavi dokumenta. Če pa odpremo na primer spletno stran Ljubljana.si, stvari postanejo manj smiselne. Bralec tako izgubi kar precej časa da se prebije skozi neoznačene slike v glavi strani.

Tekstovni brskalniki

Kot alternativa grafičnim lahko najdemo tudi tekstovne brskalnike. Uporabni so za slepe ljudi, ki jih uporabljajo skupaj z bralci vsebine, za ljudi s težavami s koncentracijo, ki laže berejo stran brez oblikovanja, ter v primerih počasnega ali dragega interneta, ko želimo vsebino skrčiti le na besedilo.

Uporabniki Unix sistemov prav gotovo poznate spletni brskalnik Lynx, ki je eden izmed najbolj popularnih tekstovnih brskalnikov.

Spletna stran CNN.com, prikazana v tekstovnem brskalniku Lynx.

vir: CNN
Vizualni opomnik

Primeren program za gluhe in za ljudi, ki slabše slišijo. Med brskanjem po spletu nas na napake opozarjajo različni zvočni efekti, ki pa jih gluhi in naglušni ne slišijo. S pomočjo vizualnega opomnika pa so uporabniki na to napako opozorjeni tudi vizualno.

"Tabbing" skozi strukturne elemente

Namenjen predvsem za ljudi, ki ne morejo uporabljati miške zaradi slabe motorike roke. Za sprehajanje po seznamih in povezavah lahko uporabijo tehniko "tabbing", kjer se s tipko Tab lahko premikajo po spletni strani.

Braillov prikazovalnik

Sistem 6 do 8 pik, preko katerih slepi s prstnimi blazinicami zaznavajo različne črke. Slepi ljudje za to ne uporabljajo zaslona, pač pa posebne tablice, na katerih so zatiči. Ti se lahko dvigajo ali spuščajo in s tem ustvarjajo Braillovo pisavo. Uporabnik se tako s prsti sprehaja po tablici in bere vsebino. 8 pik nam tako omogoča prikaz 28 (= 256) različnih znakov, kar predstavlja osnovno ASCII tabelo.

Primer Braillovega prikazovalnika

vir: Web Standards Project

Pravni pogled

Vodilna svetovna organizacija, ki se ukvarja z dostopnostjo, svetuje in pomaga pri izdelavi dostopnih spletišč, je Web Accessibility initiative. Deluje že od leta 1997 in sodeluje z državnimi službami po celem svetu ter večjimi podjetji, kot so HP, Microsoft, Verizon, in drugi.

V mnogih državah je izdelava dostopnih strani določena z zakonom. V Združenih državah Amerike tako na primer "Section 508" predpisuje, da morajo biti vse elektronske publikacije državnih ustanov dostopne ljudem s posebnimi potrebami. Evropska unija je leta 2002 sprejela smernice, s katerimi spodbuja k izdelavi spletnih strani dostopnih vsem. Vendar pa imamo v Evropi zaenkrat le smernice, ne pa tudi obveznih predpisov.

V Združenih državah Amerike se je leta 2006 v medijih pojavil tudi sodni primer. Študent univerze California-Berkeley je tako z državnim združenjem za slepe vložil tožbo proti podjetju Target, ki vodi spletno trgovino, ki naj bi onemogočala uporabo slepim. Stran naj tako ne bi vsebovala primernih opisov do ključnih slik, na primer "dodaj v voziček", kar slepim onemogoči uporabo te akcije. Študent se je za tožbo odločil, da javnosti predstavi težave 1,3 milijona slepih ljudi v državi in spodbudi podjetja k izdelavi dostopnih spletnih strani. Target je bil leta 2007 spoznan za krivega kršenja zakona zvezne države California o dostopnosti spletnih strani. Hiter pregled kaže, da so vsaj glavne težave odpravili. Slike so tako dosledno opremljene s tekstovnimi nadomestili.

Zaključek

Dostop do spleta torej ni za vse tako enostaven, kot se morda zdi. Prav tako ljudi, za katere to velja, ni tako malo kot marsikdo zmotno misli. Zakaj torej večina spletnih razvijalcev ne misli nanje? Zakaj na spletu še kar najdemo strani, ki so za mnoge skupine ljudi nedostopne?

V drugem delu, ki še sledi, si bomo ogledali, kako biti dober razvijalec in izdelati spletno stran dostopno vsem ljudem.

Dostopen splet (II)

Dostopen splet (II)

V prvem delu smo si ogledali nekaj primerov, kako ljudje s posebnimi potrebami dostopajo do svetovnega spleta, s čim si pri tem pomagajo, ter na kakšne težave pogosto naletijo. V drugem delu se bomo naučili, kako s primerno izdelano spletno stranjo olajšamo dostop ljudem s takšnimi ali drugačnimi težavami, ...

Preberi cel članek »

Intervju: Chris Bryant

Intervju: Chris Bryant

Slo-Tech: Se lahko najprej predstavite? Kdo ste, kje delate in na kakšnem položaju? Chris Bryant: Ime mi je Chris Bryant in sem direktor produktnega vodenja za pisarniški paket Microsoft Office. Jaz in moja ekipa smo tisti del podjetja, ki najbolj tesno sodeluje z ekipo programerjev, ki delajo na posameznih ...

Preberi cel članek »

Vodič po Slo-Techu

Vodič po Slo-Techu

Slo-Tech, stran, katero trenutno berete, v nasprotju z drugimi večjimi slovenskimi računalniškimi spletišči, urejamo med našim prostim časom in s svojo dobro voljo. Za svoje delo nismo plačani, a nam še vedno uspe redno obnavljati tako vsebine kot programskega ...

Preberi cel članek »

Intervju: Peter Van Eeckhoutte

Intervju: Peter Van Eeckhoutte

  • ::

(english version) Uvod: Serijo pogovorov nadaljujemo z nekoliko nenavadnim intervjujem - Peter Van Eeckhoutte je večini bralcev, ki ne sledijo svetovni InfoSec sceni verjetno popolnoma neznano ime. Po mnenju poznavalcev pa se njegov renome na lestvici vrhunskih varnostnih raziskovalcev strmo vzpenja. ...

Preberi cel članek »

Barvno upravljanje na spletu

Barvno upravljanje na spletu

Barvno upravljanje je proces pretvorbe barv za različne naprave tako, da so povsod videti enake. Poznamo ga iz skeniranja, fotografiranja, tiskanja, ipd. Tu gre za pomemben proces, brez katerega bi bili rezultati nezadovoljivi. Redkokdaj pa se vprašamo kako je s tem na spletu. Je barvno upravljanje ...

Preberi cel članek »