» »

Intervju: Chris Bryant

Slo-Tech: Se lahko najprej predstavite? Kdo ste, kje delate in na kak┼ínem polo┼żaju?

Chris Bryant: Ime mi je Chris Bryant in sem direktor produktnega vodenja za pisarni┼íki paket Microsoft Office. Jaz in moja ekipa smo tisti del podjetja, ki najbolj tesno sodeluje z ekipo programerjev, ki delajo na posameznih aplikacijah Office paketa. Smo posredniki med programerji in oddelkom za prodajo in marketing ter terenskimi mre┼żami pri Microsoftu. Programerjem razlagamo, kak┼íne pripombe imajo na┼íe stranke in ─Źesa si ┼żelijo, da lahko potem to vdelajo v kon─Źni izdelek. Programerjem tudi pomagamo pri predstavitvi tega, kar izdelajo in v katere smeri so se trudili, tako da to razumejo na┼íi ljudje v terenski mre┼żi in znajo kasneje te stvari tudi prodati naprej strankam za vsakodnevno uporabo.

Chris Bryant

Chris Bryant

Slo-Tech: Kmalu bo iz┼íel Office 2010. Katere so njegove najve─Źje prednosti in novosti?

Chris Bryant: Novosti je veliko, osredoto─Źil pa se bom na tri. Prva ve─Źja novost so spletne aplikacije, ki v novi Office vna┼íajo spletno produktivnost. To pomeni, da bomo na police poslal izdelek, ki ponuja najbolj┼ío izku┼ínjo tako na osebnih ra─Źunalnikih kot tudi na mobilnikih in v brkljalnikih. Ko ustvarjate dokumente, najsibodo to besedila ali preglednice ali karkoli drugega, boste lahko dostopali do njih in jih urejali na lastnem osebnem ra─Źunalniku, na osebnih ra─Źunalnikih kje drugje, preko spletnega vmesnika... Ali pa ─Źe na mobilnik prejmete e-po┼íto s priponko, v kateri morate popraviti le neko malenkost? Novi Office bo omogo─Źal tudi to, saj nudi enako izjemno izku┼ínjo na vseh razli─Źnih platformah. Spletne aplikacije so tista prva ve─Źja stvar Offica 2010.

Slo-Tech: Podvpra┼íanje - kaj pa novosti na podro─Źju bolj prostega dostopa do uporabni┼íkih podatkov, ki so bili doslej zaklenjeni v va┼íih formatih datotek? Ali bi lahko te podatke prebral tudi na kateri drugi platformi? Oziroma ─Źe vpra┼íanje parafraziram: bo ta format splo┼íno zdru┼żljiv, kot npr. HTML, ali bo stvar delovala le v Internet Explorerju?

Chris Bryant: Zaenkrat povsem podpiramo Internet Explorer, Firefox in Safari, za Google Chrome pa ┼íe ne vemo, ali lahko zagotovimo popolno zdru┼żljivost. Stvar pravzaprav ┼że dobro deluje, pravzaprav izvrstno, a se moramo prepri─Źati, da odpravimo vse morebitne hro┼í─Źe, preden damo svoj blagoslov tudi Chromu. Spletne aplikacije so popolnoma zdru┼żljive tudi z mikrobrkljalniki na mobilnikih, npr. s Safarijem na iPhonu ter Opero na razli─Źnih drugih mobilnih sistemih, ki ┼że zelo uspe┼íno delujeta z Officom 2010. Stvar dejansko deluje na ┼íirokem spektru platform in omogo─Źa izbiro vrste razli─Źnih brkljalnikov za razli─Źne mobilnike. Seveda pa vse ni omejeno le na brkljalnike. OpenXML (.docx, .xlsx, .pptx in drugi) je odprt in javno dokumentiran format. Veliko ljudi po svetu spi┼íe razli─Źne aplikacije za delo s tem formatom, tako za obdelovanje podatkov v tem formatu kot tudi za lu┼í─Źenje informacij iz datotek OpenXML.

Slo-Tech: Pa v Officu 2010 to dejansko deluje? V prej┼ínjih razli─Źicah se je dalo izlu┼í─Źiti le podatkovni del, oblikovanja pa ne.

Chris Bryant: Format OpenXML je dobro dokumentiran, datoteke pa vsebujejo tudi oblikovne podatke, tako da se na─Źeloma da iz njih izlu┼í─Źiti tudi te. Vse to je mo─Ź narediti, ker je vse besedilo v eni mapi, oblikovanje pa v lo─Źeni OpenXML datoteki, ki je v bistvu le .zip datoteka s kopico map. Vsako od teh map se da odpreti, znotraj vsake pa je .xml datoteka z oblikovnimi podatki. Te datoteke se preprosto pobri┼íe in se jih nadomesti z drugimi, pa je dokument takoj videti povsem druga─Źe. Ena od na┼íih velikih in pomembnih poslovnih strank ima za potrebe ogla┼íevanja ustvarjeno celostno grafi─Źno podobo podjetja - od pisav, oblikovanja strani in besedila, grafi─Źnih dodatkov in tako dalje. Uslu┼żbencem omogo─Źajo relativno svobodo pri podajanju ogla┼íevalskih vsebin, kar pa se ti─Źe oblikovanja, se poslu┼żujejo lastnega namenskega programa, ki izvirno oblikovanje v datoteki OpenXML nadomesti s prej omenjeno grafi─Źno podobo podjetja. Uslu┼żbenec le ustvari svoj dokument, ga shrani v sistem, ta pa izpljune dokument, ki povsem ustreza grafi─Źni podobi podjetja. Enostavno. ─îe bi se odlo─Źili za menjavo svojega logotipa, preprosto uredijo eno .xml datoteko, po┼żenejo svoj namenski program, pa stre┼żnik vse dokumente opremi z novim logotipom, ne da bi bilo komurkoli treba sploh odpreti eno datoteko. Vse se zgodi v ozadju.

Slo-Tech: Se lahko vrneva nazaj k novostim v Officu 2010?

Chris Bryant: Druga ve─Źja skupina novosti se ti─Źe e-po┼íte in skupinskega sodelovanja preko e-po┼íte. Outlook se lahko pobaha z marsi─Źem novim, npr. s Quick Steps (nekak┼íni makri za Outlook; opravljanje ve─Źih opravil z enim samim klikom mi┼íke), Conversation View (e-po┼íta s podobnim naslovom se zdru┼żi pod en pogovor), Clean Up Thread (─Źi┼í─Źenje neuporabne e-po┼íte) in Ignore Thread (po┼ílje celoten pogovor v ko┼í), predogled koledarja, koledarje za ve─Ź uporabnikov, itd. Vse te novosti bodo uporabnikom omogo─Źile spet prevzeti nadzor nad svojim po┼ítnim predalom in koledarjem.

Slo-Tech: Pa bo to delovalo le z Exchangom ali tudi s stre┼żniki IMAP in drugimi?

Chris Bryant: Nekatere novosti delujejo s prakti─Źno vsemi stre┼żniki, na primer Clean Up Thread. Ta funkcija pregleda vsa sporo─Źila, ki jih v isti pogovor uvrsti na podlagi enakega naslova sporo─Źil, in iz pogovora odstrani vsa odve─Źna sporo─Źila. Karkoli je ┼że zajeto v kakem kasnej┼íem sporo─Źilu, je izbrisano, tako da se lahko pogovori z ve─Ź kot 20 sporo─Źili skr─Źijo na vsega ┼ítiri sporo─Źila dolg pogovor, v katerem pa se ┼íe vedno ohranijo vsi podatki. Nekatere funkcije, npr. MailTips, popolnoma delujejo le z Exchangom, v omejeni meri pa z vsemi stre┼żniki. MailTips je uporaben v primerih, ko npr. odgovarjam na neko sporo─Źilo, ki bo nato poslano stotim prejemnikom, saj me bo na to tudi opozoril. Za to ne potrebujem posebnega stre┼żnika, na to me lahko opozori ┼że Outlook sam. ─îe pa ┼żelim, da me MailTips opozori, da ┼żelim poslati sporo─Źilo sodelavcu, ki je na dopustu, potrebujem zato Exchange, saj se ti podatki shranjujejo na stre┼żniku in ne lokalno. ─îimve─Ź funkcionalnosti smo seveda posku┼íali ohraniti v Outlooku, saj se zavedamo, da vse na┼íe poslovne stranke pa─Ź ne uporabljajo Exchanga, temve─Ź tudi Lotus Notes, Domino ali kaj tretjega. Tudi kon─Źni potro┼íniki v Outlooku uporabljajo ve─Ź razli─Źnih e-po┼ítnih naslovov, ki so vezani na razli─Źne zaledne sisteme oz. backende, od Hotmaila, YahooMaila, Gmaila in razli─Źnih stre┼żnikov lokalnih ponudnikov internetnih storitev. Ljudje si ┼żelijo po┼íto z vseh teh razli─Źnih naslovov pregledovati v Outlooku, da lahko na enem mestu pogledajo za novo po┼íto, imajo tam shranjene vse kontakte ter odgovarjajo na po┼íto s kateregakoli naslova preko enega in istega vmesnika, ne da bi se jim bilo zato treba sedemkrat prijavljati in odjavljati z razli─Źnih sistemov ali obiskovati prav toliko spletnih strani za pregledovanje e-po┼íte. E-po┼íta v Gmailu deluje na tak na─Źin, v Hotmailu na druga─Źen, pri ponudniku internetnih storitev pa spet na tretji na─Źin. Outlook vse to zdru┼żi v eno ─Źudovito izku┼ínjo.

Slo-Tech: In kaj ponuja Outlook, ─Źesar Gmail ne ponuja? Zanima me predvsem ocena celotne izku┼ínje.

Chris Bryant: Gmailov stre┼żnik ima svoj nabor funkcij, ki delujejo na stre┼żni┼íki strani. Ko se z Outlookom priklju─Źimo na Gmail, dobimo funkcije Gmailovega stre┼żnika plus uporabnost Outlookovega vmesnika. Ena od stvari, pri kateri Outlook prednja─Źi pred katerimkoli spletnim vmesnikom, je iskanje po arhivu e-po┼íte, saj ne zahteva ve─Źkratnega podajanja zahtev in informacij med stre┼żnikom ter vmesnikom; ┼że med tipkanjem iskanega pojma vam ponuja predloge zadetkov; pa ┼íe kup orodij za bolj podrobno iskanje ponuja, ne da bi mi bilo zato treba na pamet poznati nekak┼ínih kripti─Źnih iskalnih parametrov. V Outlooku preprosto poklikam ustrezna iskalna polja in izberem, da ┼żelim najti sporo─Źila s priponkami, v tej in tej kategoriji, poslana v zadnjih sedmih dneh, in s to in to klju─Źno besedo - ┼że med izbiranjem teh iskalnih kriterijev se interaktivno kr─Źi baza mo┼żnih zadetkov, dokler ne pridem do sporo─Źila, ki ga ┼żelim najti. Tega po mojem skromnem mnenju ne zna opraviti bolje noben spletni vmesnik. Iskanje v Outlooku za svoje delovanje prav tako ne potrebuje povezave s spletom, ne potrebuje mo─Źi stre┼żnika, da najde vse te zadetke, saj je vsa po┼íta shranjena v Outlooku. To smo res dobro izpilili.

Outlook je tudi dober vmesnik za razli─Źne stre┼żnike, ker uporabniku omogo─Źa, da si uredi svoj po┼ítni predal po svoje. Na┼íe raziskave, ki zajemajo na milijone ljudi, ka┼żejo, da obstajajo tako ljudje, ki vso svojo po┼íto popredal─Źkajo v mape, pa tudi ljudje, ki imajo za vso po┼íto eno samo veliko mapo, torej privzeti po┼ítni predal. Ve─Źina uporabnikov pade nekam vmes, torej imajo velik po┼ítni predal in ve─Ź ali manj map. Nekateri ljudje so dobri pri tem predal─Źkanju, drugi pa pa─Ź ne. Prednost Outlooka je ravno v tem, da uporabnika ne sili v eno ali drugo skrajnost, temve─Ź mu omogo─Źa, da si po┼ítni predal uredi po svojih ┼żeljah.

Slo-Tech: Kaj pa omejitve pri velikosti map za e-po┼íto? Outlook je obi─Źajno pokleknil, ko je koli─Źina po┼íte presegla 4 GB, kar je bilo ┼íe posebej sitno za uporabnike, ki so vso po┼íto pustili kar v po┼ítnem predalu in je niso predal─Źkali.

Chris Bryant: Moj po┼ítni predal je velik 15 GB, pa nimam te┼żav. Za Outlook 2007 SP2 smo se zelo potrudili, da smo izbolj┼íali in pohitrili delovanje Outlooka pri velikih .pst oziroma .ost datotekah. To so bile v osnovi sicer novosti, predvidene za Outlook 2010, saj nam je dovolj uporabnikov poto┼żilo, da Outlook 2007 pri velikih po┼ítnih predalih deluje po─Źasi ali pa preprosto vr┼że pu┼íko v koruzo. Okrog 80 % popravkov in izbolj┼íav, predvidenih ┼íele za Outlook 2010, se je tako zna┼ílo ┼że v Service Packu 2 za Outlook 2007, ki je precej u─Źinkovitej┼íi pri delu z velikimi po┼ítnimi predali kot pa Outlook 2003 in v dolo─Źenih primerih tudi do 33 % hitrej┼íi. Outlook 2010 dodaja ┼íe ve─Ź novosti in izbolj┼íav, npr. hitrej┼íe iskanje, indeksiranje in prehajanje med mapami. Prej je bilo tako, da si ┼íel iz ene mape z deset tiso─Ź sporo─Źili v drugo mapo z deset tiso─Ź sporo─Źili, pa si se kar dobro nagledal pe┼í─Źene ure, preden se je nalo┼żila vsebina celotne mape.

Slo-Tech: Zakaj, o, zakaj ste v Outlook dodali povezave na socialna omre┼żja?

Chris Bryant: Ravno zaradi enakega razloga, zaradi katerega uporabniki Outlooka preko enega vmesnika dostopajo do razli─Źnih po┼ítnih naslovov. Socialna omre┼żja v povezavi z e-po┼íto pravzaprav postajajo izvrstna komunikacijska platforma. ─îe ─Źlovek ┼żeli v dana┼ínjem ─Źasu ostati na teko─Źem, mora spremljati tako svoj po┼ítni predal kot tudi spremembe statusov, v─Źasih tudi preko ┼ítirih ali ve─Ź razli─Źnih socialnih omre┼żij - in vse to si uporabnik ┼żeli spremljati na enem mestu, preko enega vmesnika. Outlook vse to zdru┼żuje pod eno streho. Ko uporabniku v po┼ítni predal pade neko sporo─Źilo, se hkrati osve┼żijo tudi statusi po┼íiljatelja tega sporo─Źila. Social Connectorja za novi Outlook vse do pred pribli┼żno enega leta sploh nismo imeli v na─Źrtu. Konec koncev pred tremi leti Facebooka sploh ┼íe ni bilo in socialna omre┼żja niso imela take veljave kot danes. Ko pa so se pojavili in bliskovito zrasli Facebook, MySpace, LinkedIn in Twitter, smo ugotovili, da moramo v novem Outlooku zagotoviti tudi mesto za te komunikacijske platforme. Veliko ljudi je na lastno pest sprogramiralo razne plugine za Outlook, Facebook se je celo trudil z ne─Źim svojim, vendar te stvari niso bile optimizirane, delovale so po─Źasi, bile so nestabilne in nasploh uporabniku niso nudile neke dobre izku┼ínje. Vsem tem poskusom je manjkalo strokovnjakov za Outlook, ki bi vedeli, kako bi bilo najbolje povezati socialno omre┼żje z na┼íim programom. Zato smo se odlo─Źili, da sprogramiramo mehanizem, ki bi to poenostavil - ─Źe ┼żelite zdaj prikazovati podatke s Facebooka v Outlooku poleg e-po┼íte, zadostuje ┼że majhen plugin, preostalo gara┼íko delo okrog uporabni┼íkega vmesnika, optimizacije, stabilnosti in podobno smo opravili ┼że mi.

Slo-Tech: Pa so ti podatki s socialnih omre┼żij interaktivni? Se da preko Outlooka spreminjati svoj status na Facebooku ali ljudem pisariti po zidu?

Chris Bryant: Zaenkrat ne. V tej fazi Outlook ponuja le enotno platformo za prikaz statusov z razli─Źnih socialnih omre┼żij, je pa ideja o interaktivnosti ┼że v na┼íih mislih pri na─Źrtovanju naslednje razli─Źice oziroma raz┼íiritve Social Connectorja, ki je pravzaprav le plugin za Outlook, zato ga lahko nadgrajujemo neodvisno in hitreje od Outlooka samega. Druga te┼żava so seveda sama socialna omre┼żja, ki jim je v veliko ve─Źjem interesu, da uporabnik dejansko obi┼í─Źe njihovo spletno stran, ne pa da vse opravi iz Outlooka. Glede tega se ┼íe pogajamo.

Slo-Tech: Kdaj bo podprt Facebook? Ko sem zadnji─Ź preveril, ┼íe ni bil.

Chris Bryant: Zaenkrat res ┼íe ni podprt, a bomo ┼íe pred prihodom Offica 2010 na police trgovin sku┼íali sploviti beta razli─Źico. Je pa tudi res, da smo v takem ─Źudnem ─Źasu med Officom beta in kon─Źno izdajo Offica, tako da je vpra┼íljivo, koliko se spla─Źa vlo┼żiti ─Źasa in truda v nekaj, kar bo z izdajo Offica postalo zastarelo. Ob izidu kon─Źne razli─Źice Offica bodo verjetno ┼że podprti Facebook, LinkedIn in MySpace - slednji je na svoji spletni strani ┼że izdal beta razli─Źico svojega plugina. Ker gre za odprt SDK, bo tudi veliko ljudi spisalo neodvisne plugine za svoje platforme. V Nem─Źiji smo sklenili partnerstvo s Xingom, ki je tudi ┼że izdal beta razli─Źico svojega plugina, kmalu pa bodo sledili tudi plugini za druga socialna omre┼żja.

Social Connector pa ni uporaben le v kontekstu socialnih omre┼żij, temve─Ź ga lahko uporabimo pri vseh vrstah podatkov, ki se ti─Źejo ljudi.

Slo-Tech: CRM?

Chris Bryant: Predstavljajte si, da delate v nekem podjetju, dobite e-po┼íto od neke stranke, pa vas Outlook samodejno pove┼że z bazo kupcev, v kateri takoj vidite, kaj je ta stranka od vas ┼że kupila in jim tako lahko bolje pomagate. Morda ima stranka te┼żave s kakim proizvodom, pa niti ne ve to─Źno, kaj je kupila ali kaj bi bilo lahko narobe. V takem primeru je lahko Social Connector izjemno koristno orodje.

Slo-Tech: Kdaj na─Źrtujete izid plugina za Microsoft Dynamics?

Chris Bryant: Odli─Źno vpra┼íanje. Ne vem.

Slo-Tech: Kaj pa tretja velika novost?

Chris Bryant: Tretja novost se ti─Źe novega na─Źina dela s t.i. bogatimi vsebinami, torej videoposnetki, fotografijami in podobnim. To velja predvsem za delo v Wordu in PowerPointu, pa tudi v Publisherju. Opazili smo namre─Ź pogost vzorec, ko so ljudje vzeli neko fotografijo, jo vstavili v Wordov dokument in ugotovili, da je prevelika. Nato so jo obdelali v namenskem programu in jo spet uvozili v Word, pa jim barve niso bile najbolj v┼íe─Ź. Pa spet odprejo namenski program, uredijo fotografijo, jo vstavijo nazaj v Word in tako naprej. Tudi v PowerPointu je bilo podobno z videoposnetki - vstavil si ga v prezentacijo, ugotovil, da ti nekaj ne ustreza, ga uredil v namenskem programu, ga spet vstavil v prezentacijo... Saj vidite, kam to pelje. ─îe pa v sam program vklju─Źimo nekaj orodij, ni ve─Ź potrebe po tem stalnem skakanju med razli─Źnimi programi in lahko v enem samem programu sestavite prezentacijo, vstavite posnetek, ga skraj┼íate, ga spremenite iz barvnega v ─Źrnobelega ali celo rde─Źe-─Źrno-belega, ga zrcalite in ┼íe marsikaj. Tudi samo prezentacijo lahko izvozite v obliki videoposnetka, ki ga lahko nato drugi ljudje vstavijo v svojo prezentacijo, ki jo izvozijo v obliki videoposnetka... Tako bo dejansko pri┼ílo do evolucije vsebine, saj bodo ljudje videli nekaj zanimivega, temu dodali svoje ideje in to spet objavili npr. na YouTubu, nekdo drug bo to vklju─Źil v svojo prezentacijo, nekaj dodal in to kot video objavil na YouTubu in tako naprej...

Slo-Tech: In potem nas razveseli zahteva po umiku tuje avtorske vsebine.

Chris Bryant: No, od mene ┼że ne [┼żiv─Źen smeh]. Morda od koga v marketingu... V PowerPointu imamo tudi orodje za ustvarjanje dru┼żinskih fotografskih projekcij, ki vse fotografije spremeni v niz slik, med njimi ustvari prehode in vse skupaj zapakira v li─Źen paket v slabi minuti.

Slo-Tech: Lahko poveste ┼íe kaj ve─Ź o trenutnem stanju in prihodnosti storitve Office Live?

Chris Bryant: Storitev Office Live je osnovana na Office Live Small Business, a v bistvu ┼íe nimamo to─Źno izdelane strategije za Office Live. Gotovo bomo migrirali ljudi, ki uporabljajo Workspaces za shranjevanje podatkov na spletu, na SkyDrive - tam bodo potem lahko ┼íe vedno shranjevali svoje datoteke na spletu in jih obdelovali s spletnim Officom. Tak bi moral biti Office Live ┼że od za─Źetka, saj so ljudje pri─Źakovali, da bodo na spletu dobili aplikacije Offica, ne pa le prostor za shranjevanje svojih podatkov. To vlogo zdaj prevzemajo SkyDrive, Windows Live ter spletni Office oz. Office Webapps.

Uporabnikom dajemo tudi razli─Źne mo┼żnosti dostopa do spletnega Offica. Za kon─Źne uporabnike je uporaba SkyDriva za shranjevanje svojih dokumentov brezpla─Źna in zelo preprosta - vpi┼íejo se s svojim Windows Live ID uporabni┼íkim imenom in geslom, pa ┼że lahko na splet nalagajo svoje dokumente, jih delijo z drugimi, jih skupaj obdelujejo in podobno. Druga plat medalje so poslovni uporabniki, ki ┼íe niso popolnoma sprejeli spleta kot dela produkcijskega procesa, saj ga ne nadzorujejo - dokumenti so shranjeni nekje drugje, na stre┼żnikih nekoga drugega, nimajo nadzora nad tem, kaj bodo njihovi kon─Źni uporabniki delili z drugimi uporabniki in podobno - zato vse to ho─Źejo obdr┼żati znotraj svojih po┼żarnih zidov. ─îe pa poslovnim strankam ponudimo mo┼żnost, da te spletne aplikacije poganjajo sami, pod svojimi pogoji, ki jih dolo─Źajo njihovi informacijski oddelki... potem dejansko imajo izbiro. ─îe bo katero podjetje ┼żelelo preizkusiti prednosti spleta kot neke koristne raz┼íiritve za oddaljen dostop do dokumentov, skupnega sodelovanja pri urejanju in podobnega, potem bo tudi zahtevalo fleksibilnost in mo┼żnost izbire ter prilagoditev. V nekaterih primerih, predvsem v majhnih podjetjih, bodo odprtih rok sprejeli Windows Live in jim ne bosta ┼íla v nos Live ID ter dejstvo, da so njihovi dokumenti shranjeni na SkyDrivu nekje na svetu - to namre─Ź zadovolji njihove potrebe po nadzoru. Ve─Źja podjetja pa tega seveda ne bodo sprejela, temve─Ź bodo spletne aplikacije poganjala znotraj svojih po┼żarnih zidov. Srednja, morda tudi velika podjetja si bodo morda ┼żelela, da Microsoft gosti del njihovih podatkov za stranke na svojih stre┼żnikih, a le v okolju, ki ga lahko nadzorujejo, ki ima njihovo identiteto, ki se lahko pove┼że z njihovim Active Directoryjem in njihovimi stre┼żniki za po┼żarnim zidom. Ta fleksibilnost in mo┼żnost izbire, ki jo ponujamo, se mi zdi eden najve─Źjih napredkov.

Slo-Tech: Obstaja tudi kak┼ína srednja pot? Na primer, da si ┼żelim, da Microsoft gosti moje podatke, a le na stre┼żnikih v Evropi, recimo zaradi zakonskih predpisov.

Chris Bryant: Lokacije na┼íih podatkovnih sredi┼í─Ź so javno dostopne.

Slo-Tech: Ne morem pa vedeti oz. dobiti zagotovila, v katerem bodo hranjeni moji podatki?

Chris Bryant: Koliko to─Źno ima uporabnik besede pri tem, kje bodo hranjeni njegovi podatki, sicer ne vem to─Źno. V bistvu se mora vpra┼íati, ali ┼żeli res to─Źno vedeti, na katerem stre┼żniku so njegovi podatki, ali mu je dovolj to, da ve, da so njegovi podatki lahko hranjeni na lokaciji A, B ali C.

Slo-Tech: Kaj pa nove oblike licenc za Office 2010, na primer brezpla─Źna razli─Źica Office Starter? Koliko bo Starter pohabljen napram polni razli─Źici?

Chris Bryant: Office Starter bo na voljo le na novih ra─Źunalnikih in bo nadomestil pisarni┼íki paket Works, ki je bil v preteklosti pogosto brezpla─Źno prednalo┼żen na veliko novih ra─Źunalnikov. Je pa res, da je ob─Źasno prihajalo do te┼żav z zdru┼żljivostjo pri obdelovanju Officovih datotek v Works in obratno, pa tudi Microsoft se je ┼że spra┼íeval, ali se mu spla─Źa vzdr┼żevati dva pisarni┼íka paketa. Vlogo igra tudi uporabni┼íka izku┼ínja - ─Źe uporabnik ┼że uporablja neko brezpla─Źno razli─Źico nekega programa, ki jo nato nadgradi na polno razli─Źico, no─Źe spet za─Źenjati z ni─Źle in se prilagajati novemu uporabni┼íkemu vmesniku in ugotavljati, ali bodo njegovi stari dokumenti sploh ┼íe zdru┼żljivi z novim programom. Zato smo se odlo─Źili izdati razli─Źico Starter, ki je brezpla─Źna, a vsebuje reklamne vsebine, ki se ob─Źasno pojavijo. V glavnem gre seveda za reklame za poln paket Office, a v njem lahko prikazujemo poljubne reklamne vsebine. Starter vsebuje osnovni razli─Źici Worda in Excela z omejeno zmogljivostjo - polni Word ima npr. sedem zavihkov v Ribbonu, Word Starter pa le dva. Vseeno pa ohranja vse mo┼żnosti oblikovanja, pisave, urejanje odstavkov in slogov in podobno.

Slo-Tech: In kakšen je Word Starter v primerjavi z Wordpadom?

Chris Bryant: Vsekakor je bolj uporaben od Wordpada in je bolj zdru┼żljiv z Officom, saj gre v kon─Źni fazi za isti program, ki uporablja iste sloge in podobno. Tudi uporabni┼íki vmesnik je enak kot v polni razli─Źici. Prepri─Źani smo, da bo Starter uporabnike zadovoljil za nekaj ─Źasa, nato pa bodo paket nadgradili. Najbolj priljubljena paketa sta seveda Home in Student, ki imata zelo ugodno ceno in ob nakupu ponujata kar tri licence. Uporabnikom sta ta dva paketa izjemno v┼íe─Ź, zato pri─Źakujemo, da bo ve─Źina uporabnikov Starterja ta paket nadgradila na Home ali Student. Podjetja seveda tudi ne bodo ┼żelela imeti programja z reklamami, saj pla─Źujejo svoje delavce zato, da delajo, in no─Źejo, da jih med delom motijo reklame. To jih bo motiviralo k nadgradnji teh paketov.

Slo-Tech: Kako pa se Starter primerja z OpenOfficom? Zakaj uporabnik ne bi ┼íel raje kar na OpenOffice, ─Źe mu ne di┼íijo reklame, a si ┼żeli vseh funkcij, ki jih ponuja polna razli─Źica?

Chris Bryant: OpenOffice je sicer zanimiv in sem ga uporabljal kar nekaj ─Źasa, a z njim nisem niti pribli┼żno tako u─Źinkovit kot z Officom. Tudi s Starterjem sem bolj u─Źinkovit. Vzemimo nekaj preprostega in vsakdanjega, kot je na primer kopiranje in lepljenje, ki ju vsi stalno uporabljamo. Ohranjanje izvornih podatkov v enaki obliki je nekaj, v kar pri vsaki razli─Źici Offica vlo┼żimo veliko truda. ─îe ┼żelimo od nekod skopirati tabelo in jo prilepiti nekam drugam, ┼żelimo, da ostane karseda podobna tisti prvotni. Office pri lepljenju ponuja tudi vrsto mo┼żnosti - morda ┼żelite celotno tabelo, morda ┼żelite le podatke, morda pa le tabelo brez oblikovanja. To polno funkcionalnost ohranja tudi Starter, saj vsebuje neokrnjen Wordov pogon za kopiranje in lepljenje.

─îesa takega za OpenOffice po svojih izku┼ínjah ne morem trditi. Neko─Ź sem poskusil skopirati tabelo iz Calca v Impress, pa sem dobil le nek zmazek z odrezanim vrhom in dnom tabele in veliko prevelikimi ─Źrkami, da bi bile uporabne. Pol ure sem potreboval, da sem iz tiste tabele ustvaril nekaj uporabnega. OpenOffice vsebuje marsikaj uporabnega, a me je razo─Źaral pri osnovnih stvareh.

Slo-Tech: ┼áe zadnje vpra┼íanje. Excel ponuja nekaj novih mo┼żnosti za datamining oz. podatkovno rudarjenje, npr. super pivot. Imate za prihodnost ┼íe kak┼íne podobne na─Źrte oz. spregledane bisere med orodji?

Chris Bryant: Zaenkrat je ┼íe prezgodaj, da bi govorili o tem, kaj bo prinesla prihodnost. Gotovo pa bo Excel zmo┼żen kmalu obdelovati izjemno velike podatkovne zbirke s po milijoni vrstic in stolpcev. ┼Że zdaj zna stisniti podatke, da ne presegajo okvirov pomnilnika in jih lahko nato urejamo, sortiramo, filtriramo in vrtimo. ┼áe naprej pa bomo delali na optimizaciji pobiranja in koristne uporabe podatkov s stre┼żnika, ne da bi bilo stalno treba po┼íiljati kupa podatkov med klientom in stre┼żnikom, kar je seveda ─Źasovno zamudno. Kdo ve, kaj bo prinesla prihodnost?

Pogovor z Gorazdom Božičem, vodjo Si-CERT

Pogovor z Gorazdom Božičem, vodjo Si-CERT

Področje računalniške varnosti postaja čedalje bolj pereč problem, s katerim se v zadnjem času ukvarjajo tudi policija, tožilstvo in sodstvo. Računalniški strokovnjaki pa se s temi problemi srečujejo že dlje časa. Eden takih je tudi Gorazd Božič, ...

Preberi cel članek »

Intervju s HD Moorom

Intervju s HD Moorom

  • ::

english version Ime HD Moore je najbrž poznano vsakomur, ki mu informacijska varnost ni ravno deveta vas. HD je namreč avtor številnih projektov (http://www.digitaloffense.net) med katerimi je tudi ogrodje Metasploit, ki je nedavno prešlo v last družbe Rapid7. Svoje izkušnje s procesom tranzicije je ...

Preberi cel članek »

Bit na bit - programska koda, evro na evro - palača

Bit na bit - programska koda, evro na evro - palača

Odprtokodno oziroma prosto programje v zadnjem času postaja zelo resna alternativa lastniškemu programju in po svetu je čedalje več primerov ustanov in podjetij, ki zaradi številnih prednosti prehajajo na uporabo odprte kode. Poleg ugodne cene (odprtokodno programje je praviloma na voljo brezplačno) ...

Preberi cel članek »

"Ocenjujem, da bi lahko na Linux prešlo vsaj 90% zaposlenih v javni upravi."

"Ocenjujem, da bi lahko na Linux prešlo vsaj 90% zaposlenih v javni upravi."

Intervju z Matjažem Kašetom, uradnikom slovenske državne uprave, ki pri svojem delu uporablja Linux. Po tem, ko smo pred kratkim objavili članek o transparentnosti in gospodarnosti javne uprave pri nakupih programske opreme, so se pojavila različna ugibanja o primernosti uporabe odprtokodne programske ...

Preberi cel članek »

Intervju: Rafal Lukawiecki

Intervju: Rafal Lukawiecki

Slo-Tech: Se lahko na hitro predstavite? Rafal Lukawiecki: Vsekakor. Ime mi je Rafal Lukawiecki, delam pa v majhni irski svetovalni firmi Project Botticelli Ltd., kjer sem zaposlen kot strokovnjak za poslovno obveščanje ([st.link http://en.wikipedia.org/wiki/Business_intelligence business intelligence]). ...

Preberi cel članek »