» »

Audigy 2

Tako, zopet je prišla na vrsto zvočna kartica. Tokrat je to velikokrat opevani naslednik Creativovega Sound Blaster Audigyja, ki je prinesel pravo malo revolucijo na področje računalniškega zvoka. Ponašal se je z novimi in izboljšanimi funkcijami ter lastnostmi, a nekatere na žalost niso bile popolnoma resnične (24-biten zvok) oziroma je bil napis na škatli zavajajoč. Je njegov naslednik Audigy 2, kot ga je Creative neizvirno poimenoval, prav tako poln novosti, kot je bil nekdaj Audigy? To vam kanim objasniti v pričujočem članku.

Logotip

Logotip


Lastnosti

Če kar prepišemo s škatle same podatke, ki opevajo to zvokovno čudo, si le-ti sledijo nekako takole:

Podpirani standardi

Podpirani standardi

To so lastnosti osnovne verzije kartice. Na trgu lahko najdemo tri: običajno, ki sem jo mučil pri testu, Audigy 2 Platinum in Audigy Platinum eX. Same kartice, ki jih privijačimo v prosto PCI režo, so si skoraj popolnoma enake. Razlika je v pritiklinah, ki nam jih v nakupovalni voziček dodajo različne verzije. Običajni Platinum ima tako dodan še notranjo razširitveno kartico, ki jo vtaknemo v prosto 5.25-palčno režo. Zadeva je nadvse podobna tisti, ki jo dobimo poleg Audigyja prve generacije, zato je ne bom opisoval. K Platinumu eX je priložena Extigyju podobna škatla, ki skrbi za dodatno povezljivost z ostalimi napravami. Še ena mini razlika je v karticah: Platinum eX namreč podpira tudi ASIO 2.0 standard, ki omogoča tudi 24-bitno/96 kHz snemanje in procesiranje, medtem ko druga dva podpirata le ASIO 1.0, ki snema zvok pri le 16-bitih/48 kHz.


Testni objekt

Vse skupaj je prijetno zavito v tipično Sound Blastersko preveliko škatlo, ki se ponaša z velikimi v nebo vpijočimi napisi, ki kažejo na superiornost kartice, v kateri najdemo hitra navodila, nekaj zgoščenk s programjem in igrami, kartico Audigy 2, SPDIF kabel za CD-ROM, dodatni vmesnik za veselo palico ter slovenska navodila za uporabo.

Škatla

Škatla

Zadnja plat

Zadnja plat

Vsebina paketa

Vsebina paketa

Khmmm ...

Khmmm ...

Kartica, na kateri se bohotijo različni elektroelementi, je lepe črnikaste barve, tako kot njena predhodnica, ter ima več priključkov kot imata dve roki prstov -- vsi po vrsti (kot so hiše v Trsti) so tudi pozlačeni. Na zunanji strani, torej tisti, ki štrli iz računala, najdemo naslednje vhode in izhode:

Vhodi in izhodi

Vhodi in izhodi

Na samem tiskanem vezju so še naslednji:

Priključki

Priključki

Jedro kartice je izboljšan CA0102-IAT digitalni signalni procesor (DSP), ki naj bi po predvidevanjih (poredno podjetje ne pove točne specifikacije) zmogel okoli 4000 MIPS ("million instructions per second") oziroma 4 milijarde ukazov na sekundo. Prva pomanjkljivost te nove pošasti je pomanjkanje Dolby Digital in DTS strojnih predelovalnih procesorjev, tako da se lahko zadovoljimo le s pravilno predstavitvijo predkodiranega Dolby Digital 5.1 oziroma 6.1, ki ju lahko (oziroma moramo) prevesti preko zunanjih odkodirnikov.

Pojoča škatlica

Pojoča škatlica

Cirrus Logic CS4382 čip skrbi za pretvorbo digitalnega v analogno (DAC) in se ponaša z zanimivimi lastnostmi. Je 8-kanalni kodek, ki ima za vsak kanal neodvisno nastavljivo glasnost neke posebne filtre, ki odstranjujejo razne napake ipd -- to nam omogoča spodaj opisano konfiguracijo oziroma kalibracijo zvočnikov. Kar se tiče samega drobovja je to več ali manj vse, sedaj pa si bolj podrobno oglejmo posamezne programe, ki jih dobimo poleg kartice.


Programje

Skupka kode, ki ga dobimo ob nakupu oškatlene verzije, je za dva CDja in en DVD. Na enem je samo inštalacija in uporabni programčki, na drugem demonstracija funkcij ter na DVDju DVD glasba.

Inštalacijski mediji

Inštalacijski mediji

Ob vstavitvi kartice in zagona mojih Windows XP sem kartico podprl z gonilniki s CDja in zraven namestil tudi vse voljne (tisti, ki so na voljo :)) programe. Namestitev je potekala brez težav, sedaj pa se usmerimo na samo programje iz skupka MediaSource. Ob namestitvi majhnega bataljona programov MediaSource se nam na vrh ekrana postavi hitro okence MediaSource, ki omogoča hiter in učinkovit dostop do vseh pomembnejših programov znotraj sistema.

MediaSource hitra vrstica

MediaSource hitra vrstica

No, pa si jih oglejmo:


Dolby Digital EX 6.1 in THX

Najprej se ustavimo pri Dolby Digital EX 6.1 Surroundu. Kot sem že povedal, je ena izmed hib Audigyja 2 tudi ta, da ne dostavi odkodiranega signala zapisanega v 6.1 resoluciji, temveč lahko ta signal le dostavi zunanjemu dekoderju, ki potem kontrolira zvočnike. Eden takih zunanjih dekoderjev tega signala vsebuje tudi zvočniški komplet Creative Inspire 6700 (na sliki spodaj), ki ga bo nasledil MegaWorks 610D -- malce dražja in seveda boljša varianta. Inspire 6700 so zelo podobni na Slo-Techu testiranim Inspire 5700, vključno z globokotoncem SLAM in podobnimi ostalimi lastnostmi, a z enim zvočnikom več in drugačnim hardwareom.

Tako je -- če boste želeli gledati filme, posnete v 6.1 ozvočenju, boste potrebovali tudi zgoraj omenjene zvočnike oziroma zunanji dekoder. A ne bojte se, da bi bil zvok slab. Zakaj? Ker na trgu trenutno še ni skoraj nobenega filma, posnetega v tem načinu, še slabše pa se godi DVD-audio glasbi. Razen nekaj predstavitvenih ploščkov boste težko našli karkoli, kar bi lahko izkoristili s takim kompletom. Če boste na to kartico vezali kakšne drugačne zvočnike brez dekoderja, enostavno izberite v nastavitvah vrsto zvočnikov in tako boste poslušali 5.1, 4.1/4 ali 2.1/2 kodiran zvok.

Kaj pa THX? THX je pogruntavščina Lucasfilma in sicer je to standard za zvok, ki predpisuje določene lastnosti, ki naj jih ima zvočno predvajalo in sistem nanj vezanih zvočnikov. Zakaj gre? Vsi poznate Georga Lucasa, očeta Zvezdnih vojn (Krc. Vojn zvezd! --Ziggga), kajne? Skratka, vse skupaj se je začelo leta 1980, ko je Lucas objavil nekaj standardov za zvočniške sisteme v kinih. Tri leta kasneje je že ustanovil novo podjetje THX Company, ki je dobilo ime po prvem tovrstnem filmu THX 1138 in kmalu so se začele kinodvorane po svetu grebsti za ta prestižni naziv. Sedaj se z njim ponaša okoli 2.000 dvoran po vsem svetu.

Če je to standard oziroma certifikat za kino, kako ima potemtakem zvočna kartica to potrdilo, se boste vprašali. Hja, po velikem uspehu uveljavljanja THXa v kino se je leta 2001 pojavil nov standard, THX Multimedia imenovan, in Audigy 2 je prva PC zvočna kartica, ki ga ima. Ta certifikat že poseduje več računalniških zvočniških sistemov, na primer: Altec Lansing ADA 885 4.1, Klipsch ProMedia 5.1, Logitech Z-560 4.1, Cambridge SoundWorks THX 5.1 550, MegaWorks THX 5.1 550... Torej je to ena izmed dobrodošlih lastnosti, ki pa še najbolj pritegne ljudi, ki vidijo v kinu značko THX (med potjo: samo dvorani 5 in 6 v Koloseju ga imata (zahvaljujemo se pozornim obiskovalcem za popravek)) in nato enako opazijo tudi na škatli Audigyja in zadevo slepo pograbijo.

THX značka

THX značka

vir: X-Bit Labs

Test in zaključek

Enako težak kot test Audigyja, je tudi test njegovega potomca. Zakaj? Ker je bolj ali manj subjektiven. Za test sem svoje zvočnike postavil po sobi malce drugače, kot jih imam navadno. Kot 4.1 sistem mi deluje Samsungov sistem SMS-5100 s štirimi 4 W RMS sateliti in 32 W RMS globokotoncem. Za sprednji in zadnji center sem postavil 30 W (RMS) trikomponentna Samsungova zvočnika, vezana na zunanji ojačevalec. Na isti kanal je vezan tudi Yamahin YST-SW45 globokotonec z 20 cm membrano, ki skupaj s Samsungovim trese tla in ustvarja čudne občutke v želodcu -- sistem je torej 6.2. Verjetno mi ni treba povedati, da na žalost nimam zunanjega dekoderja, ki bi bil zmožen dekodirati 6.1 kanalni zvok.

Moji zvočniki

Moji zvočniki

Teden dni sem uporabljal kartico (seveda sem celoten sistem prej kalibriral z zgoraj opisanim programom) v igrah, filmih, ob poslušanju glasbe in predvajanju predstavitvenih ploščkov. Moram reči, da me je kvaliteta zvoka zopet prijetno presenetila. Pozicioniranje zvoka s še enim dodatnim kanalom je namreč res neverjetno. Nekako se mi zdi, da nima smisla opisovati mojih zvočnih doživetij, pohvalim lahko le zelo dobro in všečno programje, CMSS 2, ki da stereo zvoku (MP3jem) tisti neverjetni prostorski efekt, zelo čist in dobro ločljiv zvok pri DVD filmih, in dobro kvaliteto predvajanja vseh ostalih frekvenčnih krivulj.

Temni lepotec

Temni lepotec

Najbolje je, da to kartico primerjam z njenimi predniki. Kar se tiče prvega Audigyja, je zagotovo prednost to, da podpira še en dodaten kanal in tako sem lahko izkoristil oba "center" zvočnika, ki jih imam drugače vezana kar poleg ostalih dveh na prednji kanal. Malce (toliko, da uho skoraj ne sliši razlike) so izboljšali sĂĄmo kakovost predvajanja zvoka, kar pokažejo razni sintetični testi, tu je podpora Dolby Digital EX 6.1 Surround in odličen paket gonilnikov, programja MediaSource ter seveda pogled v prihodnost z možnostjo predvajanja DVD glasbe in tokrat prava 24-bitna ločljivost zvoka. Ker ima veliko izhodov, boste lahko priključili nanjo skoraj vse zvočnike, ki ležijo po hiši in tudi če jih ne boste imeli postavljenih na pravih mestih, boste s kalibracijo iz njih dobili krajevno dobro določljiv zvok. Prav tako je tu THX certifikat, ki nakazuje, da je kartica res kvalitetna. A ker ima vsaka medalja dve plati, ima tudi ta kartica svoje slabe lastnosti. Prva je zagotovo ta, da boste za Dolby Digital predvajanje še vedno potrebovali zunanji dekoder; seveda se moram obregniti tudi ob ceno, ki jo je kar za zajetnih 40 tisočakov. Nato je problem ta, da boste za dober izkoristek same kartice morali nakupiti še odlične zvočnike, za kar pa spet potrebujete precej denarja.

Ga torej priporočam ali ne? Takole bom rekel: odvisno od namena uporabe in od količine audiofila v vas. Če že imate dobre zvočnike (6.1) ali če jih nameravate kmalu kupiti (pa ne takih za 50 tisočakov, temveč take za 100.000 ali več), potem nima smisla, da vztrajate na slabi kartici, saj bo Audigy 2 res pripomogel k celotnejši predstavitvi zvoka v vaši čumnati. Prav tako jo priporočam, če vas ne zadovolji na matično ploščo pricinjeno zvočno čudo ali vaša zvočna kartica redu Live! in navzdol. V tem primeru morate imeti vsaj spodoben 5.1 sistem in morate začeti varčevati denar za novega 6.1. Nakupa ne priporočam lastnikom prvega Audigyja, ki ga zamenjajte le v primeru, da si zares želite sedmega kanala, a vedite, da DVDjev s sedemkanalnim zvokom še nekaj časa ne bo, še manj pa DVD glasbe. Nakup odsvetujem tudi vsem lenobam, ki si ne bodo vzele pol ure časa za kalibracijo sistema in nastavitev vseh funkcij. Audigy 2 je odlična kartica za ljudi, ki vedo za kaj in kako jo bodo uporabili.

Oškatljeno verzijo Audigyja 2 nam je za potrebe testa posodilo podjetje JAE d.o.o. (01/589-62-00).

Sound Blaster Extigy

Sound Blaster Extigy

Audigy. Zvok. Extigy. Zunanji zvok. Da, točno, Extigy je, poenostavljeno rečeno, zunanji Audigy. Zvočna kartica, ki jo sicer zatlačimo v prosto PCI režo, je dobila svojega oblečenega brata, katerega glavni namen in obenem tudi adut je to, da za njega uporabo ne bo potrebno ...

Preberi cel članek »

Creative Inspire 5.1 Digital 5700

Creative Inspire 5.1 Digital 5700

DVD pogoni so se že precej razrasli in s tem je tudi gledanje filmov na DVDjih začelo dosegati vedno večje množice. Kot verjetno veste, je zvok na teh ploščkih zapisan z zelo visoko kvaliteto, katere pa ne moremo izkoristiti, če nimamo primerne zvočne kartice in ...

Preberi cel članek »

Sound Blaster Audigy

Sound Blaster Audigy

V mojih rokah se je znašel nov skupek elektronskih elementov, novi Sound Blaster Audigy. Ta nova Creativova pogruntavščina me je prijetno presenetila ter me pustila skoraj gluhega, toda zadovoljnega. Testiral sem dve različici tega zvočnega čuda. Audigy Player in Audigy ...

Preberi cel članek »

Primerjalni test zvočnih kartic

Primerjalni test zvočnih kartic

Zvočne kartice? "Saundblesterji" ane? No, pa pridemo že do prve nejasnosti v svetu računalniškega zvoka. Naj vam razjasnim težavico. Izraz "Sound Blaster" je registriran na singapursko podjetje Creative. To je isto, kot če bi se za izraz "procesor" uveljavil termin ...

Preberi cel članek »

Creative SoundWorks 2200 DTT 2200 in DTT 3500 Digital

Creative SoundWorks 2200 DTT 2200 in DTT 3500 Digital

Standard Dolby Digital je pri nas prisoten že nekaj časa. V Sloveniji se je vse začelo pred leti, ko se je pojavil v kinematografih vzporedno s še dvema standardoma za 5.1 prostorski zvok: s standardom DTS in SDDS. Seveda smo bili vsi navdušeni, ko smo v kinu slišali, ...

Preberi cel članek »