» »

Primerjalni test zvočnih kartic

Zvočne kartice? "Saundblesterji" ane? No, pa pridemo že do prve nejasnosti v svetu računalniškega zvoka. Naj vam razjasnim težavico. Izraz "Sound Blaster" je registriran na singapursko podjetje Creative. To je isto, kot če bi se za izraz "procesor" uveljavil termin "Intel" ali "AMD". To ne gre. Govorimo torej o zvočnih karticah, oziroma po angleško Sound Boardih. Na ta test sem popeljal naslednje zvočne kartice:

Problem pri "vzporednem testiranju" dotičnih ploščic s čipi in konektorji je, da vsebujejo različno tehnologijo. Nekatere podpirajo EAX, druge A3D, tretje oboje, spet četrte nič. Nekatere imajo digitalni izhod, druge nimajo, nekatere imajo vgrajen dekodirni čip za Dolby Digital 5.1, druge spet ne. Razlik je enostavno preveč, tako da je koncept vzporednega testiranja otežkočen. Ampak, ne skrbite, stric Sergio bo poskrbel za izpopolnitev vašega znanja o zvočnih karticah. Bomo pač šli čez vsako posebej :). Čez možnosti, gonilnike, dodatno programsko opremo, razmerje med ceno iz zmogljivostjo ter še marsikaj. No, pa pojdimo kar na prvo od kartic.

Creative Labs Sound Blaster Live! 5.1 OEM:

O kartici:

Creative Labs na področju zvočnih kartic kraljuje že odkar vem zase. Začenši s starosto Soundblasterjev, 8 bitno kartico, prek Soundblasterja 16, do prve Live! kartice. Prva Live! kartica je imela na sebi vgrajen procesor EMU10K1, katerega osnova se ni spremenila do danes. Samo nove funkcije so mu vgrajevali. Na primer: razliki med prejšnjo generacijo Live! kartic (Live! 1024) ter novo, prenovljeno Live! kartico sta samo dve: vgrajen dekoder za Dolby Digital 5.1 ter opustitev pozlačenih kontaktov, kar je seveda razumljivo, saj je v računalniku že toliko šumov (EMI), da pozlačeni kontakti na izhodih za zvočnike sploh ne pripomorejo k kvaliteti zvoka. Dolby Digital 5.1, porečete? Jah, pa saj smo lahko tudi na Live! 1024 karticah preprosto povezali digitalni izhod z očetovim dekoderjem, pa je delovalo! Naka, tukaj je zgodba drugačna. Opcija povezave na dekoder ostaja, saj je digitalni izhod še prisoten, ampak bistvo tiči drugje. Dekodirnik je sedaj vgrajen NA kartico, kar pomeni da nam ni treba posredovati kodiranega zvoka dekoderju, marveč to kartica opravi kar sama. Dekodiran zvok nato samo še posredujemo na analogne izhode ter gor zadegamo računalniške ojačane zvočnike. Edini problem je, da ima 5.1 točno in natančno 6 ločenih kanalov. Kako posredovati 6 kanalov prek že tako omejenega števila izhodov na kartici? Tukaj so se Creativovi inženirji domislili trika. Sprednji in zadnji par zvočnikov se priključi na za to namenjena stereo izhoda, center in globokotonec si pa delita stereo izhod na Digital Out izhodu. Torej, funkciji Digital Out ter Onboard 5.1 se izključujeta. Povezovanje zna biti zapleteno, še posebej če imate globokotonec v zadnjem delu sobe. Morali se boste iti lotmajstra ali pa kupiti pretvornik iz mini stereo banane v dva kompozitna izhoda. Če vam še zdaj ni jasno, si oglejte tole grdo (luni: indeed :/) skico:

Ko premostite to težavo, se lahko prepustite neskončnim užitkom Dolby Digital zvoka. Ne kaj preveč kvalitetnega, ampak kaj takega tudi ni pričakovati. Čip sam zmore, tako navaja Creative, izustiti 64 zvokov naenkrat, je Full Duplex (naenkrat lahko uporabljamo vhode ter izhode), snema in igra s 16 bit z 48 KHz zvočno ločljivostjo. Če vprašate mene, se bo moralo to kaj kmalu spremeniti, če ne zdaj, pa s pojavom računalniških enot, ki bodo znale brati DVD-A, saj ima polni nestisnjeni DVD-A kar 192 KHz ločljivosti. Razmerje signal / šum znaša 96 dB.

Kartica ima naslednje zunanje konektorje (od desne proti levi): MIDI Out (tudi za priključitev igralnih enot, na primer igralne palice), Surround out (za priključitev zadnjega para zvočnikov), Front Out (za priključitev sprednjega para zvočnikov), Mic In (za mikrofon), Line In (za ostale naprave) ter Digital Out (za priključitev kartice na zunanji dekoder), ki lahko, kot je navedeno zgoraj, prevzame tudi Center/Sub out.

Na sami kartici so naslednji konektorji (od leve proti desni): CD SPDIF (za digitalno priključitev s CD ali DVD enoto), AUX IN (za analogno priključitev dodatne enote, ponavadi dodatnega CD-ROMa), CD IN (za analogno priključitev CD ali DVD enote) ter TAD (Telephone Answering Device - za priklop modema - omogočanje telefonske tajnice v računalniku).

Verjeli ali ne, z malim trikom lahko na kartico priključimo tudi PC speaker. Nekje na kartici se nahaja PC_SPK konektor, ki ima dva pina. Zgornjega (označenega z 1) povežete na osnovni plošči tam, kjer je vhod za PC Speaker, natančneje v Signal. Spodnjega povežete tudi v vhod za PC Speaker, na Ground. Vse kar rabite še postoriti je, da v Volume Properties (Nastavitve zvoka) omogočite prikaz "PC Speaker" kontrole. Izključite Mute in voila! Od sedaj naprej boste lahko uživali ta piskajoči zvok prek svojih zvočnikov! :).

EAX:

EAX, standard ki konkurira A3D, pomeni "Enviromental Audio eXtensions". Uporablja se za čimbolj realistično postavitev objekta v prostor in izračun ovir in tega, kako bo to vplivalo za zvok. Razvili so ga pri Creativu in zadeli terno. Podpira ga vse več igric iz dneva v dan. Creativove zvočne kartice ga, z vsemi dodanimi efekti, podpirajo strojno. EAX je, podobno kot A3D, zelo prijazen za programerje, saj (poenostavljeno govorjeno) postavimo objekt v prostor, nastavimo materiale in prepreke, nato pa EAX knjižnica izračuna vse potrebno ter izvže obdelan zvok. Med znanimi igrami, ki podpirajo EAX, sta Soldier Of Fortune ter Unreal Tournament. Prav UT daje creative poseben poudarek, saj na http://eax.creative.com izdajajo dodatke za Unreal Tournament, ki naj bi EAX efekte še izboljšali.

Mećina:

Ta slovenski izraz bomo videvali še pogosto (luni: ja pa ne na Slo-Techu!), predstavlja pa pri nas že uveljavljeno besedo "softver" ali programska oprema. Kdo se je spomnil te mečine, sploh nočem vedeti (luni: Toporishich&CO). Vem le, da je idiotsko (brez zamere, fantje). Ampak, tukaj nismo z namenom, da bi jamrali nad našim vokabularjem, tukaj testiramo zvočne kartice. Prišli smo do zelo pomembnega dela vsake zvočne kartice: gonilnikov ter ostale programske opreme. Ker sem na test dobil OEM različico kartice, je bil zraven priložen le CD z gonilniki LiveWare 3.0 ter še nekaj ostalimi programi.

Torej, kaj se nahaja na CDju? Opisal bom le najpomembnejše, kajti stvari je res veliko.

Programov je še veliko, a so premalo pomembni da bi jih našteval vse. Lahko se pa naglas pritožim nad eno stvarjo. Fantje, kje je kakšen DVD playback program? Ni več WinDVDja? Tako promovirate to "združljivost s 5.1 prostorskim zvokom", pa ne priložite programskega DVD predvajalnika. Sram vas bodi. No, kar pogumno naprej k naslednji kartici.

Creative Labs Sound Blaster Live! Platinum:

O kartici:

Kartica kot taka je popolnoma enaka prejšnji. Torej ista kartica z enakimi specifikacijami. Razlike se pokažejo drugje. Platinum vsebuje Live! Drive IR, nekakšno postajo za vse možne vhode ter izhode. Priložen ji je tudi daljinski upravljalnik, od tu torej pripona IR. V škatli je celo priložen mikrofon, tista mala plastična zadevica, na kateri piše Creative :).

Live! Drive IR:

Live! Drive IR je tisto, kar loči "zvočne kartice" od te The Zvočne Kartice :). Priključitvena enota, nekakšen "docking station", ki ga zadegamo v 5.25" režo, v katero bi ponavadi dali CD enoto. Live Drive vsebuje vse. In če rečem vse, tudi mislim vse. Na njej je: SPDIF in ter SPDIF out, optični vhod ter izhod, AUX in (2 mono kompozitna vhoda), MIDI in ter MIDI out, vhod za slušalke, volume control za slušalke, vhod za mikrofon ter volume control za mikrofon. Skratka, vse. Paketu je priložen celo pretvornik iz malega v veliki MIDI port ter pretvornik iz male v veliko banano. Live! Drive IR se na zvočno kartico priključi prek IDE kabla. Če ste slučajno lastnik kakšne od Live! kartic od 1024 modela dalje, lahko vidite, da imate na kartici 40 pinov. V (pra)starih zvočnih karticah je bil to kontroler za diske (ja, tudi to smo videvali na zvočnih karticah), natančneje za priklop CD enote. No, na dotični kartici ti konektorji služijo povezavi z priklopno enoto Live! Drive. Ostalo postorijo gonilniki za zvočno kartico ter softver za daljinski upravljalnik.

Daljinski upravljalnik:

Piko na i doda še daljinec. Podolgovata bela zadevica, ki v tandemu s za to namenjenim programom dela čudeže. Na njej so standardne kontrole: cifre od 1 do 0, gumbi za upravljanje z glasbo (play, pause,...), volume control ter mute gumb, skupek gumbov za upravljanje DVD menija (gor, dol, levo, desno, select) ter start in close gumb. Enostavno, pregledno in uporabno.

S pritiskom na gumb start se premikamo po osnovnih menijih, ki ponujajo vse, prek upravljanja s programi, zaganjanja programov ter ponovnega zagona in ugasnitve računalnika. Na gumbu "EAX" lahko med delovanjem pregledno skačemo čez različne efekte (Auditorium, Concert Hall,...). Osnovno jih je notri 5, s programom za urejanje jih pa lahko dodamo poljubno.

Programska oprema:

Uf, tukaj bi pa lahko našteval in še našteval. Poleg vsega, kar sem navedel zgoraj pri testu OEM kartice, imamo tu še 4 igre: Deus Ex, MDK 2, Thief II: The Metal Age ter Unreal Tournament. Vse od teh, logično, podpirajo EAX do onemoglosti. S 3D FutureBeatom lahko izrazimo vse svoje talente kot glasbenik, saj je program res dober. Spominja na zelo izboljšan Dance eJay na steroidih. Cubasis VST samo še potrdi, kam je šel ves denar. S tem programom lahko dodajamo ter urejamo svoje MIDI posnetke, delamo zvočne efekte ter vse, kar se nam zahoče. Programski paket je res popoln. Vse od a do ž na skupno šestih zgoščenkah. Nič ne manjka :).

Guillemot Maxi Sound Muse:

O kartici:

Naj vam razjasnim eno zadevo, da ne bo nadaljnjih nedoslednosti: ta kartica spada med "budget" razred zvočnih kartic, saj je njena cena prav nesramno nizkih 5500 SIT. Torej, vse pomanjkljivosti te kartice jemljite z rezervo, saj cena vse to odtehta. Torej, kje sem ostal... Aha, opis kartice. Zgrajena je okoli procesorja "New Generation CMI-8738", ki zmore standardnih 48 KHz. Full duplex, seveda. Specifikacije nič posebnega, torej. Prva lepa lastnost je, da ima kartica izhod tudi za zadnji par zvočnikov. Nekakšen four point surround. Kar pa popolnoma preseneti, je pa to: kartica zmore (s programsko emulacijo) iz sebe iztisniti prostorski zvok po standardih EAX 1.0 ter A3D 1.0. Zelo lep plus. Če vas skrbi izraz "emulacija", ne skrbite, kajti vaš procesor bo zmogel dodaten napor. Razlike v hitrosti je relativno malo. Ustaviti se moram pri sami kvaliteti zvoka, ki je - milo rečeno - zanič. Zvok dobesedno hrešči že pri nizkih glasnostih, da o visokih sploh ne govorim. Basi so neizraziti ter visoki toni šibki. Torej, kartico priporočam samo nezahtevnim uporabnikom, ki jim je škoda dodatnih fičnikov za malo boljši izdelek.

Poleg izhodov za sprednje in zadnje zvočnike se na kartici bohoti še game controler, line in ter microphone in. Nič digitalnega izhoda, kar je seveda logično, če v ospredje postavimo ceno. Na delu kartice, ki se skriva v ohišju, pa najdemo dva CD-IN vhoda ter TAD IN (Telephone Answering Device IN). SPDIF IN na kartici celo je, a mu manjkajo pini. Če ste vsaj malo tehnične duše, lotanje po tej kartici ne bi smel biti problem :).

Programska oprema:

Tudi nič posebnega. Yamaga XG Studio je nekakšen Media Player po Yamahino, saj omogoča predvajanje vseh najbolj podprtih audio ter video zapisov (WAV, MP3, AVI, MPG, MID). Podpira tudi osnovno delo z MIDI datotekami ter (opa) pošiljanje MIDI filetkov po elektronski pošti. Media Stationu se bi lahko tudi reklo Volume Control Extended, saj poleg upravljanja z glasnostmi podpira tudi igranje MIDI datotek, snemanje / igranje WAV datotek ter igranje glasbenih CDjev. Ostali programi (za karaoke, za ripanje ter za delanje svoje glasbe) so demo.

Guillemot Maxi Sound Fortissimo XL:

O kartici:

Guillemotova Maxi Sound Fortissimo XL pa cilja na malo bolj zahtevne kupce. še vedno poceni (malo nad desetimi prešerni) zvočna kartica preseneti že na prvi pogled, kajti na sebi ima digitalni izhod. Pa ne le katerega, ampak optičnega! Točno na tistem mestu, kjer ima Creativova kartica composite out, ima Guillemotova kartica zapeljiv svetlobni oddajnik. Navkljub vsemu menim, da bi zadostoval tudi navadni digitalni izhod, saj sprejemniki z optičnim vhodom stanejo več, pa še opazne izboljšave zvoka ni (remember people, EMI je tisto nekaj kar nas moti pri zvočnih karticah) (luni: in slabi koaksialni kabli ga vpijajo kot puscavnik vodo...).

Pa si oglejmo kartico malo bolj pobliže. Na delu, ki moli ven iz ohišja, najdemo standardne vtiče (Front OUT, Rear OUT, Line IN, Mic IN ter MIDI in/out). Ne morem brez tega, da ne bi še enkrat poudaril prisotnost optičnega digitalnega izhoda. To je pa res prijetno presenečenje, ki ga ne bi pričakoval na zvočnih karticah tega cenovnega razreda. škoda le, da se niso domislili priložiti še optičnega kabla :). Kontakti so navadni nepozlačeni (o nesmiselnosti pozlačenih kontaktov sem govoril že zgoraj). Notranji del kartice ima konektor za CD in AUX in. Oboje analogno. Pogrešal sem predvsem SPDIF digital IN. Če ta kartica (kar je res) hoče zavzeti ciljno publiko kupcev Live! kartic, potem bi preprosto morala imeti digitalni audio vhod in pika. Če ga lahko (kvazi) ima Muse, Guillemotovi inženirji o vgraditvi digital SPDIF in sploh ne bi smeli razmišljati. Kvaliteta zvoka na splošno se kar približa Liveovi, a ne popolno. V primerjavi z Muse kartico je pa itak stokrat boljša. Vsaj hrešči ne nič, natančnost in prostorska predstava je v redu, globlji toni so tudi lepi. A Live! jih še vedno poseka.

Fortissimo XL temelji na Yamahinem DS1 prostorskem procesorju, ki zmore (kot vse ostale kartice) izustiti 48 KHz pri 16 bitih. Fortissimo zna tudi interpretirati EAX 1.0, 2.0 ter A3D 1.0 prek Sensaura gonilnika. Na sebi ima 2 MB pomnilnika za MIDI tabelo. Kar se mene tiče, Yamaha res zna z MIDIjem. Tako ima Fortissimo XL podporo do 128-zvokovne polifonije (hardversko podprto 64), ter vgrajenih kar 676 različnih zvokov.

Gonilniki so za to zvočno kartico prav - trdi :). Seveda se da nastaviti vse preko njih, so zelo robustni in uporabni. Ko si enkrat na Creativovih gonilnikih, ne greš več nazaj. Preveč leseno za moje pojme. Ampak, še vedno ostane dejstvo, da je ta kartica kar več kot za polovico cenejša od Livea, zato ne smem biti preveč natančen... Ampak, kaj si morem, takšen pač sem (luni: emm... LOL?).

Programska oprema:

Tukaj dobimo dve zgoščenki. Na prvi so gonilniki / ostalo, na drugi pa cel program Acid DJ. Acid DJ je orodje za delanje / urejanje zvoka. Pa, saj veste kako izgledajo take vrste programov. Na drugi, "zgoščeni", zgoščenki najdemo kup ostale mečine (luni: ARGL!). Popolnoma legitimni PowerDVD (s priloženo kodo, haha) nam bo zagotovil ure užitkov, če le imate DVD enoto. Liquid CD nam aranžira zbirko MP3jev, podpira pa tudi pečenje le-teh na CD. Na CDju je natlačen tudi Rayman 2, za moje pojme najbolj zabavna konzolastična arkada prenesena na PC ever. Mixman demo nas bo skušal prepričati, da kupimo celo verzijo tega programa, ki omogoča kar lepe prehode med pesmimi (za delanje kompilacij), Sensaura demo je pa le izgovor za kakršnokoli predstavitev, saj skuša predstaviti prostorski zvok prek video posnetkov pravih igric... Heh...

Zaključek:

Torej, po dolgem ter mučnem testiranju za mene, ter branju za vas, smo se prebili do samega konca. Kaj izbrati? Odvisno, kaj želite. Če hočete na kartici imeti 5.1 izhod, potem brž v trgovino po Livea. Dvajset tisočakov, kolikor stane, boste že preživeli. Če hočete, da bodo vse igrice delale z EAX in A3D, izberite Fortissimo XL. Idealna rešitev, ki jo je Guillemot ubral, ne obremeni preveč procesorja ter pričara lepo izkušnjo. Če ste zadovoljni samo s EAX, in le-tega hočete strojno pospešenega, kupite Livea. Če nimate denarja, a rabite zvočno kartico, ki bo podpirala izhod prek štirih zvočnikov, kupite Maxi Sound Muse. Vseeno pa priporočam, da zberete še dodatnih 5000 SIT in si kupite Fortissimo XL, saj je kvaliteta zvoka boljša. Če vam denar ne igra vloge ter hočete kvaliteto in velik nabor opcij, brez zadržka kupite SB Live! 5.1 Platinum. Ta ima vse. Če vam je pomemben digitalni izhod, naj si bo ta kompozitni ali optični, torej če rabite zvočno kartico v glavnem za povezavo na digitalni dekoder, raje posezite po Fortissimu. Optični izhod je vseeno boljši. Če vam je pomembno to, da ima kartica na sebi SPDIF IN (meni recimo je, saj imam CD enoto s SPDIF OUT), da boste lahko poslušali zvok iz zgoščenkomata bolj kvalitetno, lahko ali kupite SB Live!, ali pa zlotate SPDIF IN na Museu. Če vam kvaliteta zvoka pomeni veliko, kupite Livea, saj ima (po mojem mnenju) najboljšo kvaliteto zvoka. Če ste pa prepričani, da pozlačeni kontakti tako zelo pripomorejo k kvaliteti zvoka, hitro posezite po SB Live! 1024 (stara inačica), saj jih bo kmalu zmanjkalo. Če vas pa najbolj zanima oddaljeno upravljanje z vašo zvočno kartico, ter nimate neomejenih financ (beri: bogatega fotra), potem si pa zlotajte infrardeči sprejemnik. Kaj vem, mogoče bo to tema enega mojih naslednjih člankov.

Na koncu se seveda srčno zahvaljujemo podjetjema, ki sta omogočili test teh zvočnih kartic:

SB Live! 5.1
Plusi Minusi
  • kvaliteten zvok,
  • vse ostale dobrote prejšnje generacije
  • slaba rešitev z dodatnim stereo izhodom (center, sub),
  • nima topičnega izhoda :)
SB Live 5.1 Platinum
Plusi Minusi
  • preprosto najpopolnejša zvočna kartica
  • cena!
Guillemot Maxi Sound Muse
Plusi Minusi
  • IZJEMNO nizka cena,
  • slabosti zaradi nizke cene nekako izgubijo na pomenu
  • zvok slabše kvalitete,
  • ni digitalnega izhoda
Guillemot Maxi Sound Fortissimo XL
Plusi Minusi
  • nizka cena,
  • podpora vsem EAX ter A3D standardom,
  • optični izhod na sami kartici
  • nima onboard SP-DIF konektorja
Audigy 2

Audigy 2

Tako, zopet je prišla na vrsto zvočna kartica. Tokrat je to velikokrat opevani naslednik Creativovega Sound Blaster Audigyja, ki je prinesel pravo malo revolucijo na področje računalniškega zvoka. Ponašal se je z novimi in izboljšanimi funkcijami ter lastnostmi, a ...

Preberi cel članek »

Sound Blaster Extigy

Sound Blaster Extigy

Audigy. Zvok. Extigy. Zunanji zvok. Da, točno, Extigy je, poenostavljeno rečeno, zunanji Audigy. Zvočna kartica, ki jo sicer zatlačimo v prosto PCI režo, je dobila svojega oblečenega brata, katerega glavni namen in obenem tudi adut je to, da za njega uporabo ne bo potrebno ...

Preberi cel članek »

Sound Blaster Audigy

Sound Blaster Audigy

V mojih rokah se je znašel nov skupek elektronskih elementov, novi Sound Blaster Audigy. Ta nova Creativova pogruntavščina me je prijetno presenetila ter me pustila skoraj gluhega, toda zadovoljnega. Testiral sem dve različici tega zvočnega čuda. Audigy Player in Audigy ...

Preberi cel članek »

Altec Lansing ACS56

Altec Lansing ACS56

[st.slika 41183] Altec Lansingovi ACS56 zvočniki niso prvi zvočniki tega podjetja, testirani na naši strani. Pred meseci smo testirali nizko cenovno rešitev z dvema zvočnikoma ter globokotoncem, ATP3 imenovano. Kot se je izkazalo, ponuja sistem ATP3 res dobro razmerje med zmogljivostjo ...

Preberi cel članek »

Creative SoundWorks 2200 DTT 2200 in DTT 3500 Digital

Creative SoundWorks 2200 DTT 2200 in DTT 3500 Digital

Standard Dolby Digital je pri nas prisoten že nekaj časa. V Sloveniji se je vse začelo pred leti, ko se je pojavil v kinematografih vzporedno s še dvema standardoma za 5.1 prostorski zvok: s standardom DTS in SDDS. Seveda smo bili vsi navdušeni, ko smo v kinu slišali, ...

Preberi cel članek »