Slo-Tech - Nekaj nenavadnega se zgodi s človeškimi možgani, ko nas po neznani poti vodi kdo drug, najsi bo to človek ali GPS. Na Velikem otoku na Havajih imajo v marini Honokohau tak problem, ker satelitska navigacija iz neznanih razlogov avtomobile pelje po klančini, ki vodi v morje. Pred mesecem dni sta se dva turista v enoprostorcu mirno zapeljala v morje, enako se je zgodilo minuli teden. To pot so mimoidoči (mimoploveči?) dogodek obeležili na Instagramu.
V marini vedo povedati, da se je v preteklosti zgodilo že več podobnih incidentov, večinoma v nočnih urah, ko je vidljivost slabša. Poškodovanih običajno ni, gmotna škoda pa je seveda uničeno vozilo. S pristojnega ministrstva (Hawaii Department of Land and Natural Resources) so sporočili, da dodatnih označb ne načrtujejo, ker je zelo jasno, da klančina vodi v morje in je namenjena nakladanju plovil na prikolice. A v vseh primerih so turisti slepo sledili GPS-u.
Na havajskem ministrstvu za promet pojasnjujejo, da je GPS na Havajih običajno precej dobro delujoč, zato tovrstnih primerov ni tako veliko. V AAA (American Automobile Association) pa svetujejo, da imajo ljudje v avtomobilu vedno orodje za razbitje stekla, ter da ob potapljanju vozila ostanejo mirni, se odpnejo, spustijo ali razbijejo steklo in zapustijo vozilo.
Zlahka bi tovrstne primere pripisali neumnosti, a sploh niso redki. Slepo sledenju satelitski navigaciji je problem, ki se v najboljšem primeru konča na kakšnem kolovozu. Niso redki primeri, ko na primer tovornjaki ali avtodomi obtičijo na ozkih poteh ali v križiščih. Svoj čas je z Vogla po satelitski navigaciji vodila pot, ki so jo morali izbrisati, kar je na njej obtičalo preveč pohodnikov. Ljudje radi sledimo.
Meni je fenomen zanimiv. Sam imam zelo dober spomin za okolico in po navadi rabim samo enkrat videti ali se peljati skozi lokacijo da si jo zapomnim (nekako kar za "vedno). Ampak to le v primeru, da nimam vklopljene navigacije. Takrat pa potrebujem vsaj 3 ali 4 vožnje da si isto zapomnim.
Ajde, enkrat sem res skoraj obtičal z avtodomom v Italiji. Sem imel že kak kilometer prej slab občutek, da ne bo ok, potem me je pa ustavil 20% klanec, ki še na kolovoz ni spominjal. So mi na srečo domačini pomagali obrnit.
Pa v Monaku se v enem krožišču z GPS nikakor nisva mogla zedinit, kateri izvoz je pravi... tko da sem kar 3 kroge po Monaku naredil preden sem zadel pravega :P
Pa občasno, če se mi zdi kaka smer napačna, jo pač ne upoštevam. Mogoče naredim zaradi tega kak km več, ampak velikokrat se pa izkaže intuicija kot pravilna. Drugače pa ostalih 99% pelje kamor je treba.
Meni je fenomen zanimiv. Sam imam zelo dober spomin za okolico in po navadi rabim samo enkrat videti ali se peljati skozi lokacijo da si jo zapomnim (nekako kar za "vedno). Ampak to le v primeru, da nimam vklopljene navigacije. Takrat pa potrebujem vsaj 3 ali 4 vožnje da si isto zapomnim.
Nekaj nenavadnega se zgodi s človeškimi možgani, ko nas po neznani poti vodi kdo drug, najsi bo to človek ali GPS.
Točno to sem opazil tudi sam. Če sam grem po poti znam nazaj in ponoviti. Če me nekdo/nekaj vodi ni šans. Ima kdo pri roki kašno znanstveno gradivo na to temo, ker je res zanimivo :D
- "pojdi na tretji izvoz iz krožišča" Kaj če so vmes dodali ali zaprli en izvoz? A ta slepi krak se šteje kot en izvoz?
- "zavijte desno na državno cesto 68" Zveni smiselno, a nikjer ni oznake "državna cesta 68". Je pa znak za Novo mesto. Zakaj ne reče "zavijte desno proti Novo mesto"? - včasih pošlje na neke zakotne makadame Verjetno ker je eni minuto krajša pot. Drugič pelje po glavni cesti, čeprav obstaja "bližnjica" po stranskih ulicah. Ki niso makadam.
Pogosto preprosto nimajo pravilno cest na zemljevidu. Recimo TomTom ima za Maribor še vedno cesto od Glavnega trga na zahod, čeprav je že leta zaprta. Gre za navigacijo v avtu. Online.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Ja pozabil. Na začetku skoraj vsi rečejo "pojdi na jug". A nikjer kompasa. Potem moram pognati kompas app, da vidim. Med vožnjo. Če se nisem pred startom spomnil in pogledal.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Zadnje čase veliko primerjam Googlovo in Applovo navigacijo. Sicer Apple maps dosti POIjev ne najde in je včasih kr neki, glasovno vodenje pa ima precej bolje narejeno, tako da sploh ni treba gledat na zaslon. Na primer "at the second lights turn..." namesto čez n metrov, če so križišča na gosto po kakih ogromnih mestih. Google velikokrat zammudi z opombo, jabuk se dejansko oglasi na tapravem mestu. Zanimivo, tudi pove omejitev, če se bliža stacionatni radar. Glasovno vodenje je poštimano.
Med govorjenjem data obe aplikaciji glasbo na pavzo, jabuk pa audiobook celo za par sekund nazaj prevrti xD.
