» »

Prvi računalniki v Sloveniji, 7a.del - prvi mini računalniki

Prvi računalniki v Sloveniji, 7a.del - prvi mini računalniki

Mini računalnik PDP-8 prilagojen za vodenje procesov v nevrokirurgiji. (CC Public domain)

vir: Računalniški muzej

Mini računalnik IBM 1130 priročno nameščen v delovni mizi. Museums Victoria, Australia. (CC BY-SA 4.0)

vir: Računalniški muzej
Računalniški muzej -

V obdobju burnega razvoja računalniških kapacitet pri nas med leti 1968-1972, ki večinoma sloni na računalnikih IBM/360, pa je vredno omeniti še nekaj drugih manjših sistemov. Že s tranzistorsko tehnologijo druge generacije so nastali pogoji za razvoj številnih manjših in bolj dostopnih računalnikov, ki so se lahko lažje vmeščali v klasično pisarniško okolje. Z novo tehnologijo TTL(Transistor-transistor logic) bipolarnih integriranih vezij pa je ta trend dosegel nov vrhunec. Najbolj razširjen primer te tehnologije so vezja iz serije Texas instruments 7400, ki so nudila velik nabor različnih logičnih vrat, stikal, števcev ipd. Na njihovi osnovi so bili zgrajeni najbolj značilni mini računalniki tipa DEC PDP-8 in HP 2100. Ti so posegali predvsem na področje vodenja procesov. Za njimi so v začetku sedemdesetih prišli na trg še izredno uspešni DEC PDP-11 in HP 3000. V to kategorijo pa se lahko vmeščajo tudi računalniki kot je bil IBM 1130, v šestdesetih najcenejši IBM računalnik zgrajen na osnovi tehnologije hibridnih vezij SLT(Solid logic technology).

Prvi mini računalnik iz serije HP 2100 so pri nas kupili na Inštitutu za klinično nevrologijo(IKN) leta 1969. Na inštitutu so z njim razvili vrsto merilnih sistemov, uporabnih predvsem pri raziskovalnem delu. V tem obdobju v Kliničnem centru medicinske informatike še ni bilo, sploh pa sta bili procesna in poslovna informatika še povsem ločeni. Prvi mini računalnik DEC PDP-8 z magnetnim bobnom so kupili na Zavodu za statistiko in evidenco leta 1971 za pomoč pri izvedbi novega popisa. Računalnik je krmilil 12 posebnih vnosnih naprav CCL Key-edit, ki so omogočale neposredno vnašanje podatkov na magnetne medije prek tipkovnice. DEC PDP-8 je bil prvi uspešen mini računalnik s 50.000 prodanimi enotami in je v veliki meri definiral ta pojem. Novi mini računalniki so bili tudi do stokrat cenejši od takrat še vedno običajnih velikih računalnikov. Podpirali so uporabo cenenih standardnih perifernih enot, posamezne enote računalnikov pa so se pogosto prodajale tudi kot OEM sestavni deli. Vse do prihoda dovolj zmogljivih mikro računalnikov so ohranjali precej soliden tržni delež in so bili še posebej razširjeni v izobraževalnih in znanstveno-raziskovalnih ustanovah.

Tudi pri nas so prvi mini računalnik IBM 1130 kupili na Univerzi v Ljubljani leta 1969. Nameščen je bil v novem računskem centru Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko(IMFM), ki se je v tem času nahajal na Fakulteti za naravoslovje in tehniko(FNT). Univerza ga je takrat kupila tudi zato, ker je bil veliki računalnik CDC 3300 nameščen v Stegnah predaleč in nedostopen. Nato so IBM 1130 leta 1971 kupili še na Fakulteti za elektrotehniko in leta 1972 na Fakulteti za strojništvo. Oba sta služila tudi kot aktivna terminala za oddaljeno povezavo na velike računalnike nameščene v RRC. Prvi računalnik je bil nameščen v avli drugega nadstropja Fakultete za elektrotehniko in je bil večinoma namenjen za raziskovalno delo doktorantov in asistentov. Drugi je bil posebej prilagojen za vodenje in upravljanje procesov, pripomogel pa je k celi vrsti raziskovalnih nalog neposredno povezanih z industrijo. Služil je pri izvajanju številnih eksperimentov posameznih laboratorijev fakultete, pri neposrednem krmiljenju obdelovalnih strojev, ter pri pedagoškemu in administrativnemu delu.

IBM 1130 je bil tudi prvi računalnik na Višji tehniški šoli v Mariboru(VTŠ). Tu so ga pravtako kupili leta 1969 za svoje šolske potrebe večinoma iz lastnih sredstev, delno pa s participacijo podjetij Konstruktor, Tehnogradnje in Elektrokovina. To je bil pomemben mejnik v razvoju šole, ki je v tem času nudila usluge industriji tudi v sodelovanju z Ekonomskim centrom Maribor(ECM). V šolskem letu 1972/73 so začeli med prvimi uvajati študij računalniške smeri, v naslednjem šolskem letu pa so postavili tudi večji računalniški center in moderno računalnico. Računalnik je bil uporabljen na različnih tehniških področjih, na primer pri vodenju obdelovalnih strojev, pri računanju statičnih konstrukcij, elektromotorjev in podobno. Tri članska raziskovalna ekipa je v tem času preučevala tudi možnosti za uporabo računalnika IBM 1130 pri oblikovanju knjižničnega informacijskega sistema. V ta namen so za računalniško obdelavo pripravili avtorski katalog, UDK in lasten sistem indeksiranja, ter izoblikovali ustrezne programe. Rezultati raziskave so pokazali, da je tak mini računalnik mogoče koristno uporabljati v knjižnični informatiki.

Leta 1969 so začeli IBM 1130 uporabljali tudi v Investicijskem biroju Trbovlje(IBT), kjer so si z njim pomagala tudi druga večja podjetja iz Zasavja. Njihov znanstveno raziskovalni oddelek se je ukvarjal z organizacijo poslovanja in študijami razvojnih možnosti v energetiki, rudarstvu, ekonomiki in transportu. Pomagali so pri uvajanju računalništva v lokalnih podjetjih in izvajali obdelavo podatkov za združenje Rudis, Iskrino tovarno polprevodnikov v Trbovljah in druge. V IBT so leta 1970 izdelali tudi prvi načrt za gradnjo ceste v Jugoslaviji s pomočjo računalnika. Nalogo so pripravljali dva meseca, računalnik pa jo je opravil v 60 urah. Nekaj zaposlenih v IBT je že leta 1966 dobilo zamisel za uvedbo računalnika v projektiranje. Takrat so kupili enega izmed prvih programabilnih namiznih kalkulatorjev Olivetti Programma 101 v Sloveniji. IBM 1130 so nato leta 1971 kupili tudi v Tovarni glinice in aluminija Kidričevo(TGA). Tam so z njim poleg administrativne obdelave in nadzora nad zalogami v skladiščih tudi uspešno načrtovali proizvodnjo v elektrolizi in livarni, načrtovali obratovanje električnih peči in izvajali nadzor nad kakovostjo vhodnih materialov. Leta 1976 je bilo pri nas zabeleženih 7 računalnikov IBM 1130.

7 komentarjev

FireSnake ::

Je za FERI Maribor govora o Wax računalniku?
https://en.m.wikipedia.org/wiki/VAX
Na tej zadevi sem v šolskem letu 1996/97 tudi sam programiral (učilnica F102, če me spomin ne vara).
Za primerjavo: to je bilo tako, kot bi 80 študentov hkrati programiralo na eni 286tki.
Noro!
In čuda smo tam gor počeli. Od programiranja v Cju, asemblerju...
Za današnje čase nepredstavljivo, ko imamo doma računalnike z računsko močjo par tisočkrat hitrejše od tega.
Smo se pa prav tako naučili. Verjetno še bolj, kot danes, ko manjka vztrajnosti.

Hvala za tole pisanje...

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: FireSnake ()

DamijanD ::

FireSnake - VAX pride kakšnih 5-10 let za tem člankom, tako da upam, da bo omenjen v kakšnem nadaljevanju

chnglng ::

Hvala za odziv. Prvi računalnik iz serije VAX so namestili v Računalniškem centru Univerze v Mariboru(RCUM) leta 1983.. to je bil Delta 4850(WAX-11/750).. 14 let po IBM 1130 na VTŠ torej.. takrat so v RCUM namestili tudi manjši Delta 400(PDP/11/24).. Pred tem so v RCUM že leta 1981 namestili prvi večji računalnik CDC Cyber 171.. Leta 1988 pa je sledil še en izmed največjih računalnikov v državi DEC VAX 8800, ki je takrat omogočil izdelavo knjižničnega informacijskega sistema.. ampak nimam podatka, če je bil leta 1996 še vedno v uporabi.. prav lahko da ga je medtem nadomestil še kakšen drug novejši računalnik iz serije VAX.

Barbarpapa2 ::

Pozdrav.

Na VTŠ oz. TF Mb sem študiral med leti 1984 in 1991. Se medlo spominjam, da sem občasno videl omenjen računalnik stati na koncu enega stranskih hodnikov. Potem pa je naenkrat izginil in ne vem, kaj se je z njim zgodilo... Verjetno je bil Dinos njegova zadnja postaja (žal).

Sem malo iskal po internetu in časopisu Katedra našel skromno omembo nakupa računalnika IBM 1130 (berite spodnji del novičke z naslovom "pomanjkanje sredstev na VTŠ"):

http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DO...

Zanimivo je mogoče tudi to, da je bil avtor članka Bogo Čerin, ki je kasneje poznal znan mariborski fotograf.


FireSnake, tvoj opis lepo kaže, kako hitro se je razvijalo računalništvo takrat. Ko ste še vi na VAX-u programirali, sem v moji takratni firmi uvajal 3D CAD sistem. Odločili smo se za WinTel platformo, ker so takrat prvič delovne postaje z Intel Pentium Pro procesorjem postale konkurenčne ne-intel delovnim postajam v spodnjem cenovnem segmentu.

Pa kot zanimivost: Elektrokovina je donirala nekaj sredstev za nakup tega računalnika (IBM 1130). Zato so potem na njem bili razviti fortranski programi za izračun elektromotorjev. So potem kar nekaj časa elektrokovinčani hodili "preračunavat" elektromotorje na VTŠ. Potem pa so ti programi bili prenešeni (nekje v sredini 80-tih let) v razvoj elektromotorjev v Elektrokovini na IBM-AT. Ni pa to bila edina donacija Elektrokovine VTŠ-ju, oz TF-u. V začektu 90 let je Elektrokovina donirala nekaj sredstev Elekto oddelku TF-a za nakub Tektronix 3D delovne postaje (mislim, da je model XD88/35). Iz tega naslova sem potem po večerih hodil naganjat Ansys "končne elemente" na to postajo....

Se pa že veselim poglavja o DEC VAX-ih na VTŠ - TF v Mariboru...

Hvala, da se trudite s popisom naše računalniške zgodovine.


Lp

Jože

tony1 ::

"Hvala, da se trudite s popisom naše računalniške zgodovine."

Kapo dol.

Smiro ::

@Barbapapa2, je, pri nas v Domelu v Železnikih so tudi imeli enega BARVNEGA Tektronix-sa, pa so do petkov pripravljali meshe za elektromagnetno analizo za Ansys, kar je potem preko vikend v MB na RCUM mašina zmlele in barvno sliko gostot magnetnega pretoka v lamelah narisale na Terminalu.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Smiro ()

Barbarpapa2 ::

Pozdrav.

To ste verjetno imeli Tekronix-ov barvni grafični terminal ali prav delovno postajo? Za pripravo mreže na Ansys-u ste morali ali on-line na en računalnik mariborske tehniške fakultete delati, ali pa imeti lastno "mašino" pa vsaj Ansys-ov preprocesor gor. Na strojništvu smo konec osemdesetih let imeli barvne grafične terminale Tektronix, nekaj temu podobnega:



Zanimivo, da iz te generacije pri nas ni ohranjen noben primerek (vsaj kolikor jaz vem). Ga nisem videl ne v pokaznem depoju Tehniškega Muzeja v Pivki, ne v računalniškem muzeju...

Ste pa v Domelu bili zelo napredni, mi v Elektrokovini smo bili vsaj v srednjem veku v primerjavi z vami (sem vas obiskal v začetku devetdesetih let). Ste bili tudi eni prvih v Sloveniji, ki ste uvedli 3D CAD/CAM sistem Pro/Engineer, če se ne motim, še na Silicon Graphics delovnih postajah...

Lp

Jože

Zgodovina sprememb…



Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Prvi računalniki v Sloveniji, 7a.del - prvi mini računalniki

Oddelek: Novice / Računalniški muzej
72574 (540) Barbarpapa2
»

Prvi računalniki v Sloveniji, 12a.del - omejitve in združevanje

Oddelek: Novice / Računalniški muzej
122299 (1575) tony1
»

Prvi računalniki v Sloveniji, 11a.del - računalniki tretje generacije

Oddelek: Novice / Računalniški muzej
132231 (1293) Jure14
»

Prvi računalniki v Sloveniji, 10b.del - prvi procesni računalniki

Oddelek: Novice / Računalniški muzej
62092 (1295) Barbarpapa2
»

Prvi računalniki v Sloveniji, 8a.del - kongres IFIP in prva mreža

Oddelek: Novice / Računalniški muzej
162923 (2133) pegasus

Več podobnih tem