Letalnik je imel odstranjene identifikacijske oznake, kamero in spominsko kartico, zato ga ni bilo možno povezati z lastnikom, ki ostaja neznan. Na letalnik je bil z dvema dolgima najlonskima vrvema pritrjen debel bakreni drog, s čimer so očitno želeli ustvariti kratki stik. To je prvi primer, ko so poizkusili letalnik uporabiti za sabotažo elektroenergetskega sistema, še zdaleč pa ni to prvi primer uporabe za nezakonite ali celo teroristične namene. Leta 2018 so z letalnikom skušali izvršiti atentat na venezuelskega predsednika. Islamska država pa jih je pogosto uporabljala za nadzor.
Strokovnjaki že skoraj desetletje opozarjajo, da letalniki prinašajo nova tveganja, saj jih je moč zlorabljati. Ko je leta 2015 na trati pred Belo hišo pristal letalnik, so ga obravnavali kot varnostni incident. Še posebej pa so nevarni v okolici letališč, kjer lahko motijo letala, kar so tudi že počeli. Komercialni letalniki imajo zato programsko opremo, ki jim ne dovoli leteti v prepovedani zračni prostor (letališča, vojaške baze, državne stavbe itd.).
Čeprav neposredne uporabe letalnikov v teroristične namene še nismo videli v velikem obsegu, strokovnjake čudi, da se to še ni zgodilo. Enostavno jih je pridobiti, ni jih težko upravljati in nanje je moč naložiti dovolj eksploziva, da povzročijo resno škodo. Kot kaže primer z razdelilno-transformatorsko postajo, pa niti ne potrebujemo eksploziva, da povzročimo škodo. Strokovnjaki zato pričakujejo povečanje pogostosti teh napadov. To bo terjalo tudi vnovičen razmislek pri varovanju, saj so se doslej večidel osredotočali na napadalce, ki so omejeni na tla.
