Že samovozna cestna sredstva se morajo nenehno otepati označbe znanstvene fantastike, še toliko bolj pa to velja za njihove leteče sorodnike, električne osebne letalnike. Predvsem po zaslugi Uberjevih podivjanih napovedi, da je doba letečih taksijev koj za vogalom, se je ustvaril vtis napihovanja investicijskega balona, ki pri skeptikih zbuja kar nekaj posmeha. A čeprav nas od zračnega prometa nad mesti bržkone loči vsaj še desetletje, je treba priznati, da je napredek na tem področju zares nagel. Prvi povsem električni vertikalni letalniki so pravzaprav poleteli šele pred osmimi leti! Med njimi je bil tudi 16-rotornik zelo nerodnega videza, ki ga je trojica nemških zanesenjakov zvarila iz štirih dronov. Za razvoj ideje so takrat ustanovili podjetje E-volo.
Danes nastopajo pod imenom Volocopter in s kopico močnih investitorjev - med njimi so Daimler AG, Intel ter Geely Group, lastniki Volva. Nerodni letalnik so preobrazili v bolj simpatično napravo z 18 vijaki, ki je v aktualni inkarnaciji prvi vzlet zabeležila pred tremi leti, medtem ko je na lanskem CESu v njej poziral tudi takratni Intelov direktor Krzanich. Pred dobrim tednom dni so pričeli z novo stopnjo testiranja, saj je letalnik kot prvi v svoji kategoriji poletel v mestnem okolju, nad Singapursko marino z okolico. Obenem so v sodelovanju z britanskim podjetjem Skyports pokazali Voloport, dizajn potniških pristajališč za takšna zračna plovila, ki se jih je v splošnem oprijela skovanka "vertiports". Na njih bodo sicer pristajali nasledniki teh prototipnih volocopterjev, z imenom VoloCity. Prvi naj bi poletel čez tri leta in pričel s komercialno službo v letu 2023. Predvidoma bo imel doseg okrog 35 kilometrov ob hitrosti nekaj čez sto kilometrov na uro. Da bi firma prej pričela z lastnim služenjem denarja, pa so pred dnevi razkrili še tovorno brezpilotno inačico VoloDrone, z nosilnostjo 200 kilogramov in dosegom 40 kilometrov.
Prenos eksperimentov med hiše in nebotičnike je zelo važna stopnica v razvoju, ki mora dati odgovore na mnoga vprašanja, preden lahko resno razmišljamo o komercialni dejavnosti. Električni leteči taksiji bodo majhna in lahka plovilca, zato bodo občutljivi na vetrove ter nasploh slabše vremenske razmere. Čeprav bodo zaradi električnega pogona in manjših propelerjev znatno tišji od helikopterjev, realne ocene zvočnega onesnaženja še nimamo, tako da tudi še ni jasno, kje bodo najprimernejše lokacije za pristajališča ter vozne linije. S tem povezan je glavni izziv: zasnova nadzora letenja in s tem povezane regulative, ki bo verjetno zahtevala največ časa in truda - več kot razvoj samih letalnikov. Podjetja mnogo stavijo na napredne računalniške sisteme in daljinsko upravljanje, ki pa bodo ranljivi na hekerske napade ter ne bodo poznali intuitivnih odzivov na nepredvidene krize, zato gre sklepati, da bodo ljudje morali vsaj sprva veliko posredovati. Tudi v Volocopterju pravijo, da bodo prva leta v njihovih letalnikih gotovo še piloti.
Volocopter ima sicer množično konkurenco (članek z omejenim dostopom), saj po svetu leti ali je načrtovanih več kot dvesto (200) vertikalnih električnih letalnikov (eVTOL)! V enem največjih tekmecev, prav tako nemškem Liliumu, so na Volocopterjevo singapursko letanje hitro odgovorili z novico, da so uspešno zaključili prvo fazo preizkušanj svojega inovativnega letalnika Lilium Jet in pokazali posnetek. Njihov eVTOL je konvertiplan, ki ima v dvoje vrtljivih kril vgrajenih 36 motorjev. Zato je tehnično precej zahtevnejši stroj od volocopterjev, v zameno pa obljublja mnogo večji doseg, nekaj sto kilometrov. Že v začetku oktobra pa je ameriška firma Kitty Hawk, ki ima za seboj več vidnih Alphabetovih ljudi, tudi Larryja Pagea, presenetila z lastnim konvertiplanom Heaviside. 150 kilometrov dosega in zelo tiho delovanje, toda v trenutni inačici en sam sedež, zato bo šlo vsaj sprva bolj za način transporta kalifornijskih bogatašev.
