V prvem stebru so multinacionalke, ki letno ustvarijo več kot 20 milijard evrov prometa in ustvarjajo vsaj 10-odstotno bruto maržo (dobiček pred davki glede na promet). Steber predpostavlja novo razdelitev pravice do obdavčitve, ki ne bi bila več le pri državi, kjer je registrirana multinacionalka, temveč bi del davkov pripadel tudi ostalim državam, kjer multinacionalka posluje. Pri tem fizična navzočnost ne bo potrebna. Iz te obdavčitve so izvzete regulirane finančne inštitucije ter podjetja, ki pridobivajo naravne vire (nafto, plin itd.).
V drugem stebru pa se določa, da je najnižja stopnja davka na dobiček 15 odstotkov. To bo veljalo za vsa podjetja, ki ustvarijo vsaj 750 milijonov evrov prihodkov z izjemo ladjarjev. Na ta način se bo onemogočilo tekmovanje držav v nižanju davkov z namenom privabiti multinacionalke pod svoje okrilje. Z novim dogovorom naj bi letno nabrali vsaj 150 milijard dolarjev davčnih prihodkov. Države podpisnice dogovora ustvarijo več kot 90 odstotkov svetovnega bruto družbenega proizvoda. Po napornih pogajanjih je dogovor podpisala tudi Kitajska, ne da bi v njem obstajale izjeme zanjo. Devet vidnih držav dogovora (še) ni podpisalo: Irska, Estonija, Madžarska, Peru, Barbados, Sveti Vincencij in Grenadine, Šrilanka, Nigerija in Kenija. Tem državam sedaj grozi gospodarska osamitev. Po drugi strani pa so dogovor podpisale tudi nekatere davčne oaze, denimo Bermudi, Kajmanski otoki in Britanski Deviški otoki.
Nova davčna pravila naj bi se začela uporabljati v letu 2023. EU jih bo potrjevala prihodnje leto med francoskim predsedovanjem, zahtevana pa bo soglasna podpora članic. G7 je isti dogovor že podprla.
