vir: Ars Technica
Ameriško raketarsko podjetje (novozelandskega izvora) Rocket Lab je moralo maja 2017 zaradi programske napake prekiniti prvi testni polet svoje nove rakete Electron, kar je ena najbolj značilnih usod takšnih naprav v njihovi razvojni fazi. Toda nato je firma nanizala kar enajst zaporednih uspelih poletov in se v manj kot dveh letih zavihtela na vrh zasebnih ponudnikov prevoza manjših satelitov v Zemljino krožnico. To sicer ne pomeni, da diha SpaceXu za ovratnik, kajti Electronova nosilnost je zgolj dobrih dvesto kilogramov do nizke krožnice, a vendarle gre za nesporno zgodbo o uspehu in zgled, ki mu skušajo slediti ostali konkurenti. Inženirji so se začeli nedavno celo poigravati z večkrat uporabno različico Electrona.
Toda njihova trinajsta misija kaže, da jo vesolje kaj hitro zagode še tako uspešnim konstruktorjem. Izstrelitev pozno v nedeljo po našem času, s ploščadi v Novi Zelandiji, je sprva potekala gladko. Problemi so se pojavili po nekaj manj kot šestih minutah, na slabih dvesto kilometrih višine, oziroma tri minute po vžigu druge potisne stopnje. Raketa je nenadoma izgubila potisk in omahnila ter skupaj s tovorom nadzorovano zgorela v atmosferi. V Rocket Labu ta hip še ne vedo natančno, kaj je šlo narobe. Ob neuspehu je bilo uničenih sedem satelitov treh podjetij. Največji med njimi je bil 67-kilogramski opazovalni satelit CE-SAT-1B podjetja Canon Electronics. Firma Planet je ob pet cubesatov SuperDove za opazovanje obsežnejših geografskih značilnosti, na primer kmetijskih površin. Zadnji izgubljeni kos opreme je cubesat Faraday-1, v katerega je britanski startup In-Space Missions zapakiral kopico tehničnih poskusov različnih podjetij, tudi Airbus Defenca.
Rocket Labovi inženirji upajo, da bodo čimprej odkrili napako, saj je družba odvisna od visoke frekvence pošiljanja raket v nebo - dvanajsta misija je na primer odletela 13. junija.