Space News - V Rocket Labu so izvedli prvi poskus celotnega postopka vrnitve pogonske stopnje rakete Electron na tla na način, da jo ujamejo s helikopterjem. Ta je napravo ujel, a jo je moral zaradi nepredvidenih obremenitev kmalu zatem spustiti v morje.

Ameriško raketno podjetje novozelandskega porekla Rocket Lab že tri leta razvija precej samosvoj način vračanja pogonskih stopenj svoje rakete Electron: želijo jih ujeti s helikopterjem, medtem ko na padalih potujejo proti tlom. Electroni so namreč premajhni - običajno v nizko Zemljino orbito nosijo med 200 in 300 kilogrami uporabnega tovora - da bi se lahko na tla vrnili z lastnim pogonom kot Falconi 9, ker ni prostora za dodatno gorivo. Tako so Novozelandci aprila 2020 prvič lovili raketo z zrakoplovom, takrat še testno odvrženo z drugega helikopterja; nekaj mesecev zatem so preizkusili tudi njeno vračanje iz vesolja, pri čemer je še čofnila v vodo. Ta del je bil po mnenju inženirjev v bistvu zahtevnejši podvig od lovljenja naprave v zraku,...

Space News - Ameriško podjetje za vesoljske polete Astra je v četrtem poskusu vendarle uspelo poslati raketo v Zemljino krožnico. S tem se pridružuje vztrajno rastočemu spisku zasebnikov, ki omogočajo pošiljanje tovora v vesolje.

Konec avgusta so nam pri ameriškem podjetju za vesoljske polete Astra pripravili precej zanimivo predstavo, ko je njihovi preizkusni raketi na izstrelišču odpovedal eden od motorjev, zato se je nerodno opotekla vstran, preden se je le uspela pognati v nebo, a je zaradi napake prehitro omagala in ni dosegla orbite. Napako so identificirali v predelu cevi za gorivo, kjer je prišlo do puščanja in vžiga gorivne mešanice, kar je onesposobilo motor. Šlo je sicer za tretji poskus poleta v Zemljino krožnico, ki še ni nosil uporabnega tovora, zgolj letalno senzoriko ameriškega vesoljskega poveljstva. Podobno je bilo tudi na četrtem letu - le da je bil nekaj manj razburljiv, saj je tokrat naposled šlo vse po načrtih.



Odprava LV0007 se je na raketi Rocket 3.3 s poligona na...

Space News - Ameriško zagonsko raketno podjetje Astra tudi v tretje ni uspelo doseči Zemljine krožnice; toda tokratni poskus je zanimiv predvsem z vidika tega, da je poskrbel za veliko pogrizenih nohtov vseh, ki so ga spremljali v živo.

Manjša zasebna raketna podjetja že nekaj časa širom sveta poganjajo kot gobe po dežju, saj se upravičeno nadejajo kosa pogače izstrelitev v vesolje, ki se množijo zavoljo skokovite rasti števila satelitov, ki jih pošiljamo tja gor. Medtem ko Rocket Lab že opravlja komercialne polete, pa množico drugih, kot so Firefly, Relativity Space in Astra, prvi uspešni polet v orbito še čaka. Med naštetimi je Astra temu mejniku najbližje, zanimiva pa je tudi zaradi hitrosti, s katero se mu je približala. Ameriško podjetje je bilo ustanovljeno leta 2016; že dve leti kasneje je prvi prototip švignil z izstrelišča, sicer ne prav visoko. Prvi orbitalni polet je bil mišljen že za konec lanskega leta. Firma se je usmerila v transport majhnih satelitov z maso do 150 kilogramov,...

The Verge - Pogovorno družbeno omrežje Clubhouse je ena največjih zgodb o uspehu iz pandemskih časov in tekmeci ne sedijo križem rok, kajti svojo konkurenčno rešitev snujejo ali jo že imajo vsi od Facebooka do Twitterja, LinkedIna, Spotifyja, Slacka in drugih.

Recept aplikacije Clubhouse je na videz preprost: uporabniki se nahajajo v virtualni sobani, kjer poslušajo osrednjega govorca; v kolikor želijo tudi sami besedo, dvignejo roko in upajo, da se jih bodo moderatorji usmilili ter jih spustili na "oder". Gre torej za nekakšne podcaste z možnostjo pogovornega sodelovanja, pri čemer je vsa komunikacija glasovna in aplikacija razen ikonic uporabnikov pravzaprav nima drugih omembe vrednih grafičnih elementov. Toda v pandemskih časih, ko so ljudje naveličani video pogovorov, je takšna izključno glasovna rešitev padla na plodna tla in Clubhouse je čez noč postal gigantska zgodba o uspehu - pa čeprav je še vedno omejen na iOS in lahko vanj pridemo le s povabilom!

Že v začetku leta se je pričelo...

Rocket Lab - Podjetje Rocket Lab je uspešno izvedlo šestnajsto izstrelitev rakete Electron; v vesolje je poneslo kopico satelitov in kovinskega palčka ter uspešno izvedlo testni spust prve stopnje rakete v morje.

V Rocket Labu, ameriškem raketnem podjetju novozelandskega porekla, so se hitro pobrali po julijskem neuspehu, ko je na trinajsti odpravi rakete Electron odpovedala druga stopnja. Že avgusta so se vrnili v vesolje, včerajšnja šestnajsta misija po vrsti pa je bila zopet nekaj posebnega, iz več razlogov. V zrak se je dvignila v petek, dobrih dvajset minut čez tretjo ponoči po našem času, iz osrednjega izstrelišča podjetja na Novi Zelandiji. S seboj je nosila trideset malih komunikacijskih in opazovalnih satelitov, pa tudi posebnega potnika, 3D-tiskanega palčka po imenu Gnome Chompski, kar sploh ni parodija na nekega zemljana s podobno zvenečim imenom. Uradno gre za preizkus odpornosti 3D-tiskanih titanovih zlitin na razmere v orbiti, toda v bistvu je palčkovo popotovanje v...

Spaceflight Now - Sedemnajsta misija evropske lahke tovorne rakete Vega se je končala neuspešno, ko je zatajila zadnja stopnja za raztros tovora in uničila dva evropska opazovalna satelita. Vse kaže, da je vzrok napačno zvezana nadzorna elektronika; to pa je že druga propadla misija Vege v zadnjih dveh letih.

Arianina raketa Vega je bila prvih sedem let svoje poti vzor za zanesljivost, saj je med leti 2012 in 2019 nanizala štirinajst odprav brez napake. Lani se je primeril prvi neuspeh, ko je težava na drugi stopnji rakete dve minuti po vzletu pogubila vojaški satelit Združenih arabskih emiratov. Sledilo je skoraj enoletno odpravljanje slabosti in nato pred dvema mesecema uspešna misija z zaporedno številko šestnajst, ki je med 53 sateliti v vesolje ponesla tudi dva slovenska. Toda že naslednja, sedemnajsta, pomeni nov glavobol za evropsko osrednjo raketno firmo, kajti napaka na sistemu za raztros satelitov je botrovala izgubi španskega in francoskega, ki sta skupaj stala približno 320 milijonov...

Arianespace - Danes ponoči po našem času je po številnih prestavitvah iz Francoske Gvajane naposled le uspešno poletela raketa Vega s 53 sateliti, med katerimi sta prva slovenska, NEMO-HD in Trisat.

Prva slovenska satelita, mikrosatelit NEMO-HD in nanosatelit Trisat, sta v zadnjem letu na Arianinem izstrelišču zares opravila križevpot. V Zemljino orbito bi bila morala oditi že lani, pa je ena od predhodnih misij z njuno nosilno raketo Vego končala v ognjenih zubljih in celoten urnik se je zamaknil v letošnje leto. Nato je prišla pandemija covida-19 in potisnila vzlet v poletni čas ... kjer so še en odločen NE rekli višinski vetrovi in podvig sunili še naprej, proti jeseni, kajti tovor je moral po treh tednih čakanja na izstrelilni ploščadi nazaj v halo na tehnični pregled. Ko je 1. septembra raketa naposled spet odromala na prosto, jo je zagodel še tajfun Maysak, ki je zmotil delovanje nadzornega centra za sledenje raketi v Južni Koreji in mnogi so se mentalno že pripravili na novo mukotrpno...

Ars Technica - Število trinajst je za firmo Rocket Lab zares postalo nesrečno, kajti trinajsta misija njihove rakete Electron je prva od komercialnih, ki se je sfižila in uničila tovor sedmih satelitov na krovu.

Ameriško raketarsko podjetje (novozelandskega izvora) Rocket Lab je moralo maja 2017 zaradi programske napake prekiniti prvi testni polet svoje nove rakete Electron, kar je ena najbolj značilnih usod takšnih naprav v njihovi razvojni fazi. Toda nato je firma nanizala kar enajst zaporednih uspelih poletov in se v manj kot dveh letih zavihtela na vrh zasebnih ponudnikov prevoza manjših satelitov v Zemljino krožnico. To sicer ne pomeni, da diha SpaceXu za ovratnik, kajti Electronova nosilnost je zgolj dobrih dvesto kilogramov do nizke krožnice, a vendarle gre za nesporno zgodbo o uspehu in zgled, ki mu skušajo slediti ostali konkurenti. Inženirji so se začeli nedavno celo poigravati z večkrat uporabno različico Electrona.

Toda njihova trinajsta misija kaže, da jo vesolje kaj hitro zagode...

Spaceflight Now - V nedeljo je na raketi Atlas 5 v vesolje spet poletel tajni ameriški vojaški raketoplan X-37B. Toda njegova šesta misija je hkrati prva, kjer so se v vojski odločili odgrniti tančico z vsaj nekaterih eksperimentov, ki jih bo plovilo počelo v vesolju.

S koncem hladne vojne je količina supertajnih vojaških naprav precej upadla, toda nekaj jih je še vedno mogoče najti. Na ameriški strani je letalnik, ki zadnje čase najbolj buri duhove, eksperimentalni vesoljski raketoplan X-37B OTV (Orbital Test Vehicle). S slabimi devetimi metri dolžine je precej manjši od čolničev Space Shuttle in je obenem brez posadke. To pa ima tudi vrsto prednosti: poleg nižjih stroškov lansiranj in vzdrževanja ima zmožnost v Zemljini krožnici ostati zelo dolgo. Njegova zadnja in doslej najdaljša misija, zaključena lanskega oktobra, je trajala nekaj manj kot 780 dni. Letalske sile imajo dva primerka plovila, ki ju je zanje napravil Boeing in sta naloge pričela opravljati pred desetimi leti. Vojska mini čolničev...

Space News - Ameriško zasebno raketno podjetje Rocket Lab je prejšnji mesec uspešno izvedlo zanimiv poskus helikopterskega lovljenja potisne stopnje med spustom. Na ta način želijo v prihodnosti vračati izstreljene rakete na Zemljo in jih ponovno uporabljati, kar je drugačen pristop od konkurenta SpaceX.

Mlada ameriška firma Rocket Lab je eden novejših igralcev na področju zasebnih ponudnikov prenosa tovora v Zemljino krožnico. Omogočajo lansiranje manjših satelitov, kar sloni na njihovi dvostopenjski raketi Electron, z nosilnostjo dobrih 220 kilogramov, ki je v dveh letih zabeležila že enajst uspešnih izstrelitev. Zasnovana je bila za enkratno uporabo, toda lansko leto so se v podjetju odločili lotiti razvoja večkrat uporabne inačice, brez dvoma spričo tozadevnih uspehov SpaceXa. Toda v nasprotju z Muskovo družbo za vračanje na tla ne kanijo uporabiti raketnih motorjev, saj je raketa Electron za takšne manevre premajhna. Poslužiti se morajo drugačnih možnosti - v prvi vrsti rabe padal in...

ESA - Evropska vesoljska agencija je pognala program misije ClearSpace-1, s katero bo leta 2025 izvedla prvi poskus odstranjevanja človeške nesnage iz Zemljine orbite.

V krožnici nad nami je trenutno okoli 3500 odsluženih satelitov in še 750.000 manjših delcev, med njimi ostankov preteklih karambolov med prej omenjenimi odpadki. Vsak od teh predmetov predstavlja nevarnost za še delujoče naprave in astronavte, toda organiziranega čiščenja orbitalnih smeti človeštvo nima. Vzrok za to je predvsem cena tovrstnih podvigov. V nasprotju z mnogimi tuzemskimi dejavnostmi, kjer mora proizvajalec do določene mere kriti tudi stroške odstranjevanja svojih izdelkov, satelitskim firmam tega še ni treba, same pa tudi nimajo dosti razlogov, da bi se ukvarjale s smetarstvom, saj je izogibanje nesnagi doslej zadostovalo. Toda skorajšnji nastop satelitskih megakonstelacij, kot je Starlink, ki je septembra že sprožila paniko, je pognal novo kri v ambicije po čiščenju orbite, z zagonskimi podjetji, kot so

Slo-Tech - Vesoljski startup Rocket Lab je ta konec tedna uspešno opravil svoj prvi komercialni polet z raketo Electron in v orbito približno 500 km nad površjem zemlje utiril šesterico mini satelitov.

Electron je sicer 17 metrov visoka dvostopenjska raketa, ki zmore v vesolje ponesti 227 kg tovora in naj bi pocenila in pomnožila vesoljske polete. Strošek enega tako znaša 5,7 milijona ameriških dolarjev, kar trenutno sodi med najugodnejše možnosti. Za primerjavo,...

BBC - Britanci so škotsko mesto Sutherland na polotoku A’Mhoine izbrali za svoje prvo raketno izstrelišče, od koder naj bi prva vesoljska plovila otovorjena s sateliti, poletela že čez kaki dve leti. To je ključni namen za zdaj poltretji milijon funtov vredne investicije, namreč, odrezati si kos obetavne pogače v segmentu utirjanja malih satelitov. Ti so uporabni v malone enako široki paleti namenov kot starejši in večji modeli, a obenem precej cenejši. Trg, povezan z malimi sateliti je trenutno ocenjen na vrednost 339 milijard ameriških dolarjev, do leta 2045 pa naj bi se povečal za osemkrat.

Sutherland ni bil izbran naključno; gre redko poseljeno območje na severni konici britanskega otočja, kar pomeni, da padajoči...