Kitajska pokazala prenos s kvantno prepletenostjo na razdalji 1200 kilometrov

reeves je 20. jun 2017 ob 23:42 izjavil:

BigWhale :: danes, 19:14:37

Oba delca sta v superpoziciji ampak, ko pogledas enega izmed njiju, mu dolocis stanje. Ko pogledas se drugega mu prav tako dolocis stanje, ki je pa nujno nasprotno od prvega delca.

Drugemu delcu se stanje določi že ko pogledaš prvega in ne šele ko ga pogledaš (drugega)

A smo prepricani v to? A bi bilo mozno, da je tudi drugi delec v superpoziciji vse dokler ga ne pogledamo, potem se pa orientira tako kot mu narekuje 'zakon o prepletenosti'?

Saj iz prakticnega vidika je pravzaprav vseeno, ker ko delec pogledamo je tako orientian, kot smo pricakovali in kot mora biti.

A je geslo informacija? Ker kvantno prepletenost lahko uporabiš za prenos gesel. Ko ti pogledaš svoje delce, ti generirajo geslo, ki ga uporabiš za šifriranje. To geslo se v hipu prenese tudi do prejemnika, ki ga mora samo pogledati (bodisi takoj, ali ko dobi tvoje šifrirano sporočilo).

če bi lahko preko tega prenesli geslo: instant na drug konec vesolja - pa prenesemo informacijo. Hitreje kot c.

Vsi dosedanji primeri, tkao moj s šahom, kot oniu gor s kockami, sploh ne prenašajo informacij. Nič ni šlo hitreje kot c. Primer s kockami ni pravi, ker vsaj zame, tale kvantna prepletenost predstavlja stanje, ki ga, če hočete, delca nosita s sabo od začetka. Ko enega meriš, mora drugi biti nasproten. To je od začetka.

No - če pa bi enega manipuliral, vgradil geslo in se to prenese na druega - to pa je hec. Ker gre hitreje kot c

So to naredili kitajci?


Nisem fizik...

zz

Saj geslo lahko tako preneseš. Najbolj preprost primer, z enim delcem in enobitnim geslom. Prepleteni delec pošlješ z Zemlje na Mars. Potem pogledaš svoj delec, ki pokaže recimo 1. Veš, da je delec na Marsu 0 in to uporabiš kot geslo. Oni na Marsu pogledajo svoj delec in izvedo geslo.

Namesto enega delca lahko uporabiš tisoč delcev in dobiš naključno generirano tisočbitno geslo, ki se poleg tega v trenutku prenese poljubno daleč.

Razlaga, ki ohranja omejitev na svetlobno hitrost je, da si informacijo (geslo) poslal že s samim pošiljanjem prepletenega delca, čeprav gesla še nihče ne pozna, ker nihče ni pomeril delcev (ne na Zemlji, ne na Marsu).

Ne morejo. Zakaj nočete sprejeti razlage s šahovskimi figurami, ki vse razloži?
Eh eh...

Hair je 21. jun 2017 ob 13:51 izjavil:

Kdaj delca izgubita kvantno prepletenost? Ali sta delca še vedno prepletena, ko enega pomerimo? Predhodno je Okapi trdil, da spina delcu ne moremo poljubno obračati, ampak izgleda, da se da, celo na več različnih načinov:
https://www.physicsforums.com/threads/c...
https://physics.stackexchange.com/quest...
https://phys.org/news/2005-05-physicist...

Če torej na Zemlji pogledamo kocko, vidimo 6 (takrat vemo, da je na marsu 1), potem pa kocko na Zemlji obrnemo na 1 - ali se bo kocka na Marsu obrnila na 6, ali se ne bo? Ali tega morda še ne vemo?

Prepletenost se konča, ko delec dobi stanje. Teh dveh delcev ne moremo zopet preplesti. Pravzaprav ne moremo nobenih dveh. Gre za en delec razdeljen na dva.
Kocka na Marsu je odvisna od kocke na Zemlji samo za prvi padec iz superpozicije, nato se prepletenost konča. Kasneje se kocka na Marsu ne bo več odzivala na spremembe stanja kocke na Zemlji

MrStein je 21. jun 2017 ob 14:45 izjavil:

Preberite razlago s šahovskimi figuricami, kolikokrat je pač potrebno.
Druge razlage ne bodo doprinesle nič, le zmedo. (in zato vem, da jih boste še milijon v temo privlekli...)

Žal šah ne pojasni vprašanj, ki jih ljudje sprašujejo.

Mogoče moram dopolnit, da ne bo kakšnega nesporazuma - spin lahko obračaš tudi prepletenima delcema, ampak samo na slepo. Se pravi, veš, da se je obrnil spin, ampak ker ne veš, kakšen je bil prej, ne veš niti, kakšen je po obračanju. Ko enkrat izveš za spin enega delca (in posledično tudi za drugega), se prepletenost poruši in lahko obračaš samo še svoj delec, oni drugi ostane nespremenjen. IMHO.

Kvantna PREPLETENOST in Bellov TEOREM

aaa... jasno. vse jasno.

zz

Kocka je 21. jun 2017 ob 22:15 izjavil:

Zvezdica27 je 21. jun 2017 ob 20:45 izjavil:

aaa... jasno. vse jasno.

zz

Meni tudi. Torej:

Prepletena delca sta mož in žena. Če mož umre, bo njegova žena [ki je na dopustu na drugi galaksiji] v trenutku postala vdova. Pri tem ni bila prenešena nobena informacija in ni ničesar potovalo hitreje od svetlobe.

Pa bo to vedela ali ne ?

Ne more izvedeti hitreje, kot potuje sveloba. Po definiciji pa to postane takoj. In ne da se na takšen način (da bi, bog ne daj, streljal) pošiljati informacije.Vse se ujema.

a, me je že nekdo prehitel z odgovori...

Če bi bila mož in žena kvantno prepletena, potem bi žena takoj izvedela, če je postala vdova.

Kocka je 21. jun 2017 ob 22:39 izjavil:

Ne more izvedeti hitreje, kot potuje sveloba. Po definiciji pa to postane takoj. In ne da se na takšen način (da bi, bog ne daj, streljal) pošiljati informacije.Vse se ujema.

a, me je že nekdo prehitel z odgovori...

GLEJ.

Tukaj se fiziki zapletejo v okimoron.

Ker fenomen kvantne prepletenosti trdi, da sta delca (kvantno) povezana in ko bi na enega deloval s kladivom, bi se ta zaradi udarca kladiva "skrčil", njegov kvantno povezani dvojček na drugi strani pa bi se zaradi tega "raztegnil"!

In zdaj poskušajo rešiti ta kavelj22.

Ker, če teorem o kvantni prepletenosti res dopušča to možnost, potem to dejansko pomeni, da informacija potuje hitreje od c, se pravi je hipna. Tukaj bi v bistvu moral zatajiti čas! Zato enkrat govorijo o dveh delcih, naslednjič pa o enem, ki je na dveh različnih krajih. :)

TI, s fenomenom kvantne prepletenosti delci nosijo (vsebujejo) dejansko neke informacije, ki so (naj bi bile) neodvisne od časa in naj bi se dogodile v istem (realnem) času.

(Vendar je čas relativen. Čeravno človek tega ne opazi.)

TO vse je že vgrajeno že v samo definicijo teorema fenomena kvantne prepletenosti.

No, dejstvo je, da se ob tem, ko pomeris en delec, drugemu delcu doloci stanje. A sta se delca morala pogovarjati, da sta se to dogovorila je pa vprasanje. Ce sta se, potem se ne vemo kako sta se to zmenila. V drugem primeru pa lahko recemo, da sta se zmenila o svojih lastnostih ob nastanku. Kar je pa spet malenkost problematicno.

Prenos podatkov preko neke druge dimenzije, neka nova sila/delec, ki je hitrejsi od svetlobe, ali pa dolocanje delcev ob nastanku? Sranje. :D

@reeves: po tvoji razlagi delcu lahko tudi dolocim spin, ki se prenese na drugi delec preden se superpozicija podre. Ampak to je bilo ze receno, da se ne da, zato tudi dvomim o tem primeru s kladivom.

Kako je to uporabno za kriptografijo?
A ni treba met za le-to dve dolgi praštevili?
Random n bitno število pa ni pogosto praštevilo.

reeves je 22. jun 2017 ob 12:49 izjavil:

McMallar je 22. jun 2017 ob 12:15 izjavil:

@reeves: po tvoji razlagi delcu lahko tudi dolocim spin, ki se prenese na drugi delec preden se superpozicija podre. Ampak to je bilo ze receno, da se ne da, zato tudi dvomim o tem primeru s kladivom.

Narobe razumeš mojo razlago. Nikjer nisem trdil tega. Nasprotno, že ves čas govorimo, da iz superpozicije pade delec v naključno stanje, njegov dvojček pa v obratno. Beri temo od začetka

Spremljam temo od zacetka. Kot je bilo ze veckrat receno (in pojasnjeno z kockami in sahovskimi figurami), razumem razlago ko delec opazujemo. Kar me je zmotilo pri tvojem komentarju je fizicen vpliv na delec ki naj bi se prenesel na drugega. Recimo v primeru, da ce bi se en delec skrcil bi se drugi povecal. Se pravi bi po tej logiki lahko delcu dodali (ali odvzeli) naboj in bi se drugi delec kontra nabil.

McMallar je 22. jun 2017 ob 14:07 izjavil:

reeves je 22. jun 2017 ob 12:49 izjavil:

McMallar je 22. jun 2017 ob 12:15 izjavil:

@reeves: po tvoji razlagi delcu lahko tudi dolocim spin, ki se prenese na drugi delec preden se superpozicija podre. Ampak to je bilo ze receno, da se ne da, zato tudi dvomim o tem primeru s kladivom.

Narobe razumeš mojo razlago. Nikjer nisem trdil tega. Nasprotno, že ves čas govorimo, da iz superpozicije pade delec v naključno stanje, njegov dvojček pa v obratno. Beri temo od začetka

Spremljam temo od zacetka. Kot je bilo ze veckrat receno (in pojasnjeno z kockami in sahovskimi figurami), razumem razlago ko delec opazujemo. Kar me je zmotilo pri tvojem komentarju je fizicen vpliv na delec ki naj bi se prenesel na drugega. Recimo v primeru, da ce bi se en delec skrcil bi se drugi povecal. Se pravi bi po tej logiki lahko delcu dodali (ali odvzeli) naboj in bi se drugi delec kontra nabil.

Kakšen fizični vpliv??? Če si res vse prebral, bi vedel, da govorimo v prispodobah. Tolčenje s kladivom je prispodoba za določitev stanja. Drugi delec se odzove. Brez fizičnega vpliva.

Dvomim, da si vse prebral, ker je bilo jasno napisano kako in kaj.

reeves :: včeraj, 14:37:33

Kocka na Marsu je odvisna od kocke na Zemlji samo za prvi padec iz superpozicije, nato se prepletenost konča. Kasneje se kocka na Marsu ne bo več odzivala na spremembe stanja kocke na Zemlji

McMallar je 22. jun 2017 ob 16:04 izjavil:

Cakaj malo. Tu ljudje govorijo o spremembi spina (vpliv na delec) in ti omenis kladivo. Kako naj vem, da mislis v prispodobah? Mogoce pa je bil problem res v tem, da sem temo prebral...

Poglej. Pri tako kompleksni temi je pomembno, da se prebere vsak post počasi, črko po črko.
Ko boš to storil, boš tudi ugotovil, da je kladivo prvi omenil @FrRoSt, jaz pa sem se samo prilagodil in poskušal razložiti na njegov način (kladivo).

FrRoSt :: danes, 11:12:44
Kocka je včeraj ob 22:39:10 izjavil:
Ne more izvedeti hitreje, kot potuje sveloba. Po definiciji pa to postane takoj. In ne da se na takšen način (da bi, bog ne daj, streljal) pošiljati informacije.Vse se ujema.

a, me je že nekdo prehitel z odgovori...


GLEJ. :O

Tukaj se fiziki zapletejo v okimoron. 8-)

Ker fenomen kvantne prepletenosti trdi, da sta delca (kvantno) povezana in ko bi na enega deloval s kladivom, bi se ta zaradi udarca kladiva "skrčil", njegov kvantno povezani dvojček na drugi strani pa bi se zaradi tega "raztegnil"! 8-O

In zdaj poskušajo rešiti ta kavelj22. :))

Ker, če teorem o kvantni prepletenosti res dopušča to možnost, potem to dejansko pomeni, da informacija potuje hitreje od c, se pravi je hipna. Tukaj bi v bistvu moral zatajiti čas! Zato enkrat govorijo o dveh delcih, naslednjič pa o enem, ki je na dveh različnih krajih. :)

TI, s fenomenom kvantne prepletenosti delci nosijo (vsebujejo) dejansko neke informacije, ki so (naj bi bile) neodvisne od časa in naj bi se dogodile v istem (realnem) času.

(Vendar je čas relativen. Čeravno človek tega ne opazi.)

TO vse je že vgrajeno že v samo definicijo teorema fenomena kvantne prepletenosti. 8-O

Res, preberi temo in bo takoj jasno, da gre za prispodobe. Vsi ostali so očitno razumeli.

Tvegam še en primer... Recimo, da pri "anihilaciji" dveh fotonov nastaneta nabit delec in njegov antidelec. Vsak odleti v svojo smer, vendar pa ne vemo, kam je odletel kateri. Dokler zadeve ne pomerimo, je stanje teh dveh delcev superpozicija stanja, ko v levo leti delec, v desno pa antidelec, in stanja, ko je ravno obratno. Dokler ne pomerimo ne vemo, kje bo kateri, ker to stanje enostavno ni določeno. Ko pomerimo, na levi recimo izmerimo delec in takoj vemo (in tudi izmerimo s 100% ponovljivostjo), da v imamo v takem primeru na desni antidelec. Lahko pa bi z enako verjetnostjo izmerili tudi obratno (kar dejansko izmerimo v polovici primerov). Bistvo je, da vedno, ko na eni strani nekaj izmerimo, na drugi izmerimo ravno obratno, s 100% zanesljivostjo. Drugače seveda na more biti zaradi osnovnih fizikalnih načel (ohranitve naboja, vrtilne količine, itd.). Temu rečemo prepletenost.

Okapi je 22. jun 2017 ob 16:14 izjavil:

Na delec lahko vplivaš na slepo, ali tako, da veš, kaj delaš. V prvem primeru spreminjaš spin, ampak ne veš iz katerega v katerega. Prepletenemu delcu se prav tako spreminja spin (in ravno tako ne veš, iz katerega v katerega, veš samo, da je obraten od tvojega). Če to drži (nisem 100%), mora biti med delcema neka skrivnostna povezava na daljavo, ker v tem primeru ne drži hipoteza, da imata oba delca določeno svoje stanje že ob nastanku, preden enega pošlješ daleč stran.

Ko svoj delec pomeriš in ugotoviš, kakšen spin ima (tvoj delec in oni drugi, prepleteni, daleč stran), pa podreš prepletenost. Potem lahko vplivaš samo še na svoj delec.

Prvi dve vrstici sta navadna megla. :)

Tale zadeva:
Če to drži (nisem 100%), mora biti med delcema neka skrivnostna povezava na daljavo, ker v tem primeru ne drži hipoteza, da imata oba delca določeno svoje stanje že ob nastanku, preden enega pošlješ daleč stran.
po mojem IMHO, če zadeva drži, nakazuje in postavlja teoretične osnove za časovno črvino, kjer naj bi se (relativni) čas močno skrčil in bi te poslal - oziroma bi pristal v nekem zanimivem (realnem) prostoru. :)

FrRoSt :: danes, 22:56:25

po mojem IMHO, če zadeva drži, nakazuje in postavlja teoretične osnove za časovno črvino, kjer naj bi se (relativni) čas močno skrčil in bi te poslal - oziroma bi pristal v nekem zanimivem (realnem) prostoru. :)

Se popolnoma strinjam in pričakujem, da bo prej ali slej v kvantni fiziki dobila svoj pomen tudi časovna dimenzija.

reeves je 22. jun 2017 ob 23:11 izjavil:

FrRoSt :: danes, 22:56:25

po mojem IMHO, če zadeva drži, nakazuje in postavlja teoretične osnove za časovno črvino, kjer naj bi se (relativni) čas močno skrčil in bi te poslal - oziroma bi pristal v nekem zanimivem (realnem) prostoru. :)

Se popolnoma strinjam in pričakujem, da bo prej ali slej v kvantni fiziki dobila svoj pomen tudi časovna dimenzija.

Saj jaz nisem kakšen kvantni in fizikalni izvedenec, bolj nekako laik , samo kot jaz to razumem, čas že dolgo je dimenzija v fiziki. :)

Je pa to bolj tako. Zanimiv je tisti del, kjer se ta dimenzija (čas) lahko zgosti in kje razredči, ali upočasni. :)

In predvsem kakšna enačba. Ki bi določala gostoto tega (relativnega) časa. :))