Kvantna prepletenost je fenomen, ki je dolga leta begal znanstvenike in ga je celo Einstein opisal kot zlovešče delovanje na daljavo (spukhafte Fernwirkung). Kvantno prepleteni delci so namreč od nastanka dalje v superpoziciji kvantnih stanj. Ko stanje enega zmotimo, recimo tako, da ga izmerimo, se superpozicija sesuje in delec zavzame točno določeno stanje. Istočasno se sesuje tudi superpozicija drugega delca, ki je lahko poljubno daleč stran, in ta zavzame stanje, ki je glede na stanje prvega delca popolnoma napovedljivo. Z drugimi besedami, drugi delec je kljub velikanski razdalji takoj "začutil" spremembo prvega in prevzel primerno stanje. Einstein temu ni verjel, a vse od Bellovega eksperimenta vemo, da se je motil. Čeprav se zdi drugače, s kvantno prepletenostjo še vedno ni mogoče prenašati informacij hitreje kot s svetlobno hitrostjo. S tem ko smo spremenili stanje drugega delca, v resnici nismo prenesli nobene uporabne informacije hitreje, kot sta se premikala delca - to pa je v najboljšem primeru s svetlobno hitrostjo.
Je pa kvantna prepletenost uporabna za varen prenos šifrirnih ključev, saj onemogoča prikrito prisluškovanje. Vsaka manipulacija z delci se namreč takoj opazi, kamor sodi tudi prisluškovanje oziroma prestrezanje. Glavni problem pri tovrstnem varnem prenosu na daljavo je vzdrževanje kvantne prepletenosti dovolj časa, saj jo interakcijo z okolico uničijo. Pošiljanje kvantno prepletenih fotonov je zato v optičnih vlaknih omejeno na nekaj sto kilometrov. Kvantni repetitorji utegnejo ta domet povečati, a so večidel še teoretični. Dosežek kitajskih znanstvenikov, ki jim je to uspelo na razdalji 1200 kilometrov je zato zavidanja vreden.
Pomagali so si s satelitom Micius, ki so ga izstrelili avgusta lani. Gre za prvi satelit v 100 milijonov dolarjev težkem programu QUESS (Quantum Experiments at Space Scale). Micius vsebuje kristale in laserje, ki lahko ustvarijo kvantno prepletene fotone. V preizkusu, o katerem pišejo v reviji Science, so kvantno prepletene fotone poslali do merilnikov v mestih Delingha in Lijiang, ki sta oddaljeni 1200 kilometrov. Od praktične uporabe smo oddaljeni še precej, saj so uspeli zaznati le en fotonov na šest milijonov poslanih, a že to je več kot nič.
Kaj bi bila pa potencialna praktična uporabnost tegale postopka, poleg prenosa šifrirnih ključev?
Varna komunikacija med cemerkoli. Nemogoce je prisluskovati, brez da bi s tem prekinili dejanski potek komunikacije.
Ekstremno hiter prenos podatkov (blizu svetlobne hitrosti).
Lahk bi rekli ... Spy-proof komunikacija (as if xD)
"Everybody is a genius. But if you judge a fish by its ability to climb a tree
it will live its whole life believing that it is stupid."
-Albert Einstein
Poljudno znanstveno prosim za manjšo razlago; Koliko ima ta novica povezave z Qubiti? Kolikor sem poslušal en primer, ko imaš dva qubita, ju upariš na isti spin in ju ločiš narazen. Če enemu spremeniš spin, to naredi takoj tudi drugi. Ne glede na to, koliko narazen se nahajata in zelo dober primerjava te uporabe je komunikacija, ko bomo imeli postojanko na Marsu, bo komunikacija potekala v realnem času, brez 20 minutnega časovnega zamika, kolikor rabi sedanji radio za prenos zvoke in slika...
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
Saj zato sprašujem :) Ker je bilo povedano tako, da se stanje drugemu spremeni takoj, ne pa s časovnim zamikom, ki ga potrebuje svetloba, da prepotuje razdaljo med delcema.
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
Potem prenos informacije med delcema ne more potekati počasneje od svetlobe, razen če delca med seboj ustvarjata permanentno črvino? Kako bi lahko 2 delca na različnih koncih vesolja sicer instantno reagirala drug na drugega?
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Lahko bi rekli, da sploh ne reagirata, ampak samo ohranita svoje stanje, od takrat, ko sta nastala. Recimo, da naredimo en tak par in en delec pošljemo na Mars. Tja bo prišel čez 20 minut. Potem mi na Zemlji pogledamo ta delec, da izmerimo njegov spin, in v tistem hipu izvemo tudi, kakšen spin ima delec na Marsu. Ampak na Mars ta informacija ni prišla v trenutku.
Kot rečeno, informacija je v tem primeru spin. Dokler mi na Zemlji delca ne pogledamo, spina ne poznamo. Drugi delec na Mars potuje 20 minut. Se pravi, tudi če mi na Zemlji svoj delec pogledamo takoj, ko je nastal, bo trajalo 20 minut, da bo drugi delec prispel na Mars. Če počakamo 20 minut, preden ga pogledamo, bomo mi sicer vedeli, kakšen je spin na Marsu, ampak ta informacija bo ostala na Zemlji, dokler je na klasičen način ne sporočimo na Mars.
Skratka, informacija (stanje spinaa) na Mars ne pride v hipu.
Drugo vprašanje pa je, kako tisti delec, ki gre na Mars, ve, kakšen spin bo imel, še preden to tisti na Marsu pogledajo. Ker po teoriji je spin nedoločen, dokler ga ne izmerimo.
Recimo da je razdalja od zemlje do marsa kaj vem, 40 svetlobnih sekund.
Na polovici te razdalje, torej 20 svetlobnih sekund, imaš oddajnik, ki oddaja recimo prepletene protone z recimo C/1000. Vsak tak par torej potuje do zemlje in marsa 20*1000 = 20.000 sekund, torej teh cca 6 ur.
Ko tvoj dvojček, ki je bil del para oddanega 6 ur nazaj, ti spremeniš, se ta sprememba HIPNO odrazi na drugem dvojčku, ki je tik pred marsom. Kar se tebe tiče, si oddal spremembo praktično hipno.
Kakšne veze ima sedaj s tem hitrost delca ? MIslim razen tega da rabiš pošiljat prepletene pare 6 ur namesto 20 sekund, da zafilaš kanal.
Ta novinarski prežvekovalni chain postaja počasi že ostuden.
En, ki ni razumel ničesar, razlaga drugemu, ki ne razume ničesar in ta postopek se ponovi tko ene 10krat preden pride do kao "bralca", ki to potem tweeta/facebooka etc in cela stvar gre v respin.
Ko tvoj dvojček, ki je bil del para oddanega 6 ur nazaj, ti spremeniš, se ta sprememba HIPNO odrazi na drugem dvojčku, ki je tik pred marsom. Kar se tebe tiče, si oddal spremembo praktično hipno.
Okapi govori o informaciji, ne o spremembi spina na delcu. Delci že sinhrono spreminjajo stanje a informacija o spremembi še vedno lahko potuje samo s svetlobno hitrostjo.
Ko tvoj dvojček, ki je bil del para oddanega 6 ur nazaj, ti spremeniš, se ta sprememba HIPNO odrazi na drugem dvojčku, ki je tik pred marsom. Kar se tebe tiče, si oddal spremembo praktično hipno.
Kaj spremeniš? Saj nič ne spremeniš, samo izveš, kakšen spin ima tvoj delec. Prej nisi vedel nič, po meritvi veš, kakšen je spin (tvojega delca, in onega drugega, na Marsu).
Moj miselni poskus. Nekdo na tem oddajniku med Marsom in Zemljo z zavezanimi očmi iz kupa kart vzame eno, jo razreže na pol, da v zapečateni kuverti in pošlje eno na Mars in drugo na Zemljo. Potem še zažge preostale karte iz kupčka. Nihče torej ne ve, katera karta je v kuverti. Na Zemlji odprejo kuverto in v tistem hipu izvedo tudi, katera karta je prispela na Mars (ali pa bo prispela na Mars, če oddajnik ni ravno na sredi, in na Mars pošta potuje dlje časa). A je kakšna informacija potovala hitreje od svetlobe?
Pa tudi če spin spremeniš, informacija na Mars ne pride hitreje od svetlobe. V tem primeru informacija ni stanje spina, ampak sprememba spina. Ampak to informacijo veš samo ti na Zemlji. Oni na Marsu, ko pogledajo svoj delec, vidijo samo njegovo stanje. Če bi hoteli izvedeti za informacijo, bi morali poznati njegovo stanje pred spremembo, tega pa ne vedo, dokler jim ti ne sporočiš na klasičen način.
Tu je treba ločiti med podatkom (stanje spina) in informacijo (sprememba spina). Teorija pravi, da informacija ne more iti hitreje od svetlobe.
Čim si ti spremenil stanje delca in je ta informacija hipno na uni strani, je to to.
Prenesel si informacijo hitreje od svetlobe. Saj to je osnova vseh teh novic.
Kaj in kako druga stran lahko počne z informacijo, to je tema za drugo dilemo. In BTW, ti rokohitrski triki vzbujajo resne dvome v razlage tekočih teorij.
Čim si ti spremenil stanje delca in je ta informacija hipno na uni strani, je to to.
Prenesel si informacijo hitreje od svetlobe. Saj to je osnova vseh teh novic.
Kaj in kako druga stran lahko počne z informacijo, to je tema za drugo dilemo. In BTW, ti rokohitrski triki vzbujajo resne dvome v razlage tekočih teorij.
Zeeeeh. In Srbi so Amerikancem prodali vesoljski program. Nikola Tesla je bil pa na Veneri. Pa seveda je Tesla Srb!
Skratka, ko ostalo odpove, dodaj nasprotniku kup butastih, ekstremnih "trditev", nato potegni vse skozi povprečje in s kvartopirskim trikom "stari, v povprečju si butast" zaključi stvar.
Dobro, a tokrat preveč očitno.
In BTW, oglej si trik. Je vredno ogleda, obljubim.
Vsebuje vse glavne elemente teh teorij - "dvosmernost" časa, spooky action at a distance etc. Da ne govorimo o tem,d a je "spin" karte bistven element.
Evo, ravnokar sem izumil način za goljufanje v kvantni igralnici. V Las Vegasu odpreš najnovejšo hi-tech igralnico, kjer ljudje stavijo, kakšen spin ima delec. Zadeva je, po teoriji, popolnoma naključna. No, ampak igralci ne vedo, da delce, na katerih spin stavijo, ti kot prepletene pare delaš v svojem laboratoriju v kleti univerze Princeton. Tam gledaš njihove spine, po telefonu sporočaš stanje svojemu pajdašu v Las Vegasu, ki tako vedno pravilno napove spin vsakega delca v igralnici.
Skratka, ko ostalo odpove, dodaj nasprotniku kup butastih, ekstremnih "trditev", nato potegni vse skozi povprečje in s kvartopirskim trikom "stari, v povprečju si butast" zaključi stvar.
Ti me kar prijavi na spletno oko al whatever. Informacija ne more potovat hitreje od svetlobe, da se jebeš.
In me tu niti ne zanimajo. Odzval sem se samo na to, kako se te novice prenašajo po moron2moron omrežju, kjer eni drugim z neskončno avtoriteto razlagajo "novice", ki jim trenutno povzročajo neko naslado, ne da bi razumeli stvari ali se kdaj kaj kritičnega vprašali na to temo.
Prej je blo drugje neki govora kako da RAID je mrtev in da brez dodatnih ECC mehanizmov ne moremo preprečiti degradacije podatkov. Vprašanje je, zakaj hudiča bi jih. Take "novice" bi pravzaprav rabile nek mutacijski mehanizem, kot edini up, ki bi lahko čez milijon let iz njih mogoče sproduciral kaj pametnega.
Skratka, ko ostalo odpove, dodaj nasprotniku kup butastih, ekstremnih "trditev", nato potegni vse skozi povprečje in s kvartopirskim trikom "stari, v povprečju si butast" zaključi stvar.
Ti me kar prijavi na spletno oko al whatever. Informacija ne more potovat hitreje od svetlobe, da se jebeš.
Zakaj bi te prijavil ? Spletno Oko ? WTF is that and who cares ?
Aja, to misliš, vidim te kot mentalno velesilo in me ful skrbi, kaj si ti misliš v tej meri, da bi to moralo videti neko vsevideče Oko ( ala Eye Of Mordor) ?
According to research by Prof. Juan Yin and colleagues at the University of Science and Technology of China in Shanghai, the lower limit to the speed associated with entanglement dynamics - or "spooky action at a distance" - is at least 10,000 times faster than light.
Situacija naj bo, kot jo opisuje Brane, se pravi, da na pol poti med Zemljo in Marsom generiraš kvantno prepletene delce, potem pa enega od para pošiljaš na Zemljo, drugega na Mars.
Ko prispejo na Zemljo, jim določiš spin. En spin pomeni logično 0, drug spin pomeni logično 1. Recimo, da vsako sekundo prispe na Zemljo 1 Mbit delcev. Na ta "kanal" priključimo Skype stream. Ali bodo na Marsu video, ki ga oddajamo na Zemlji, videli hipno? Ali z zamikom, kolikor pa svetloba potrebuje od tu do Marsa?
Če je kanal dvosmerni, se pravi, pošiljamo dva ločena streama kvantno prepletenih delcev s hitrostjo 1 Mbps, ali lahko Mars in Zemlja komunicirata v realnem času ali ne?
To je kvantno-valna funkcija pravega odgovora. Treba jo je superponirati z valno funkcijo fuck-if-i-know in kolabirati rezultat. In odgovor bo odvisen od tega,v katerem od paralelnih vesolij si se znašel.
Situacija naj bo, kot jo opisuje Brane, se pravi, da na pol poti med Zemljo in Marsom generiraš kvantno prepletene delce, potem pa enega od para pošiljaš na Zemljo, drugega na Mars.
Ko prispejo na Zemljo, jim določiš spin. En spin pomeni logično 0, drug spin pomeni logično 1. Recimo, da vsako sekundo prispe na Zemljo 1 Mbit delcev. Na ta "kanal" priključimo Skype stream. Ali bodo na Marsu video, ki ga oddajamo na Zemlji, videli hipno? Ali z zamikom, kolikor pa svetloba potrebuje od tu do Marsa?
Če je kanal dvosmerni, se pravi, pošiljamo dva ločena streama kvantno prepletenih delcev s hitrostjo 1 Mbps, ali lahko Mars in Zemlja komunicirata v realnem času ali ne?
Če generiraš kvantno prepletene delce, potem po definiciji ne moreš vedeti vnaprej, kateri ima spin "gor" in kateri "dol", kar je osnovni pogoj, da lahko kodiraš neko informacijo. Pač generiraš delce, katerih spin je popolnoma naključno določen, oziroma strogo gledano sploh ni dobro določen, dokler tega dejansko ne izmeriš. Ko pa izmeriš delec na enem koncu, točno veš, v kakšnem stanju je delec na drugem koncu. S tem nisi prenesel nikakršne informacije in tega ne moreš uporabiti za komunikacijo, ki bi bila hitrejša od svetlobne hitrosti.
Lahko pa na tak način recimo varno določiš šifrirni ključ. Generiraš množico kvantno prepletenih delcev in eno škatlo daš pošiljatelju, drugo (kjer so druge polovice takih prepletenih parov) pa prejemniku sporočila, ki ga boš poslal po "klasični" poti. Ko pošiljatelj hoče poslati sporočilo, pogleda stanja spinov na svoji strani in to uporabi kot šifrirni ključ. Ko prejemnik dobi sporočilo, pogleda stanja v svoji škatli in točno izve, kaj je pošiljatelj uporabil kot ključ, to pa lahko uporabi za dekripcijo. Tako ni nobenega vmesnega kanala, ki bi ga lahko kdo izkoristil, da bi izvedel oziroma kakorkoli zmanipuliral kriptirne ključe. Samo na svojo škatlo moraš dobro paziti.
In Brane22 in Okapi imata prav, samo različne stvari obravnavata. Kako hitro lahko potuje sama informacija nismo čisto prepričani, vemo pa, da potrebuje nek "nosilec" npr. foton. In mi ne poznamo nobenega nosilca, ki bi potoval hitreje od svetlobe, zato mi res ne moremo med samo izmenjavati informacij hitreje od c. Zadeva pa se zaplete, ko imamo dva prepletena delca. Dokler ju pustimo pri miru, sta v superpoziciji, ko pa na enega vplivamo (merimo) ta zavzame točno določeno pozicijo (spin). Njegov "bratec" pa praktično v trenutku (ne glede na razdaljo) tudi zavzame pozicijo nasprotno tistemu na katerega smo vplivali. Mi lahko merimo to samo tako, da smo prisotni pri obeh delcih z atomsko uro in si nato izmenjamo informacije. Kako bratec 2 takoj izve, da smo vplivali na bratca 1 pa še ne vemo. So teorije, da info ne potuje, ampak ga delec že vzame s sabo pa do tega, da mogoče pa nekaj le lahko gre hitreje od svetlobe. Oz. kot je Okapi namignil. Kvantna mehanika je povsem drug svet.
Kako hitro lahko potuje sama informacija nismo čisto prepričani, vemo pa, da potrebuje nek "nosilec" npr. foton.
V tem je trik, kvantno prepletena fotona imaš že vsakega na svoji lokaciji. Ko spraviš enega od para v neko stanje, se drug spravi v obratno stanje. "Nič" za kar vemo ne potuje po tem kar mi imenujemo prostor. Zato je temu Einstein rekel "spooky action at a distance".
V bistvu je tisti moj primer z goljufanjem v igralnici bolj poučen, kot sem najprej mislil, da je.
Namreč, tisti, ki v kvantni igralnici goljufa, mora vedeti, kakšen spin ima delec, preden ga naprava v igralnici izmeri. Se pravi, informacija v tem primeru ni stanje spina, ko ga izmerimo, ampak kakšno bo, preden ga izmerimo. To informacijo izve njegov pajdaš, ko pomeri svoj delec. Ampak te informacije ne more hipno posredovati tistemu v igralnici.
Podobno je recimo, če denimo sto delcev uporabimo kot geslo pri šifriranju. Geslo je pravo samo v primeru, da je na obeh koncih, na Zemlji in na Marsu, enako. Ampak ko tisti na Marsu pomeri delce, sicer dobi 100 bitov dolg podatek, ampak nima pojma, a je res enak kot na Zemlji. Šele, ko tisti z Zemlje na Mars pošlje ta podatek na klasičen način, se spremeni v geslo, in odklene šifro.
Informacije, ki bi pomagala goljufu v igralnici, ne moremo poslati z nadsvetlobno hitrostjo. Oziroma vsaj ne poznamo načina, na katerega bi to storili. S kvantno prepletenostjo si ne moremo pomagati.
Kako delca vesta en za drugega, je pa seveda velika uganka, kot ugotavlja reeves. Morda ima delca v resnici že od vsega začetka določen spin, morda sta ves čas povezana v neki dodatni prostorski dimenziji, ali pa je kakšna še bolj čudna razlaga, o kateri se nam niti sanja ne.
Poskus analogije. Imaš dvodimenzionalni svet, v katereh so fiziki ugotovili, da nič ne more spremeniti svoje velikosti (analogija s tem, da nič ne more potovati hitreje od svetlobe). Kot je stvar nastala, takšna za vedno ostane. Potem pa nenadoma opazijo eno piko, ki začne rasti v čedalje večji krog, ki se potem začne manjšati, znova spremeni v piko in izgine. Ena možna razlaga je, da tisti zakon o nespremenljivosti ne velja. Ampak druga možna razlaga pa je, da v resnici obstajajo tri prostorske dimenzije in so ravnokar opazovali kroglo, ki je šla skozi dve dimeniziji, ki jih lahko opazujejo. Zakon, da so stvari (krogla in vse drugo) nespremenljive, pa še vedno velja.
- ustvaris dva delca, ki sta kvantno prepletena - enega nalozis na tovornjak in ga odpeljes na Mars - na Zemlji ne poznas spina in tvoj kolega na Marsu tudi ne pozna spina - na Zemlji preberes spin in ugotovis kak spin ima delec in ga hkrati tudi fiksiras - kolega na Marsu se vedno ne ve kak spin ima delec ali pa kak spin je imel tvoj delec - kolega na Marsu prebere spin svojega delca in ve kak spin je imel njegov delec, nima pa pojma kak spin je imel tvoj delec - kolega na Marsu ti telefonira in ti pove kak spin je imel - ti poves kolegu kak spin si imel ti - oba sta happy, da sta spina skladna in da sta bila delca kvantno prepletena - potem se gresta napit vsak v svoj bar, ker se vedno nista prenesla nobene informacije hitreje od svetlobne hitrosti
- ustvaris dva delca, ki sta kvantno prepletena - enega nalozis na tovornjak in ga odpeljes na Mars - na Zemlji ne poznas spina in tvoj kolega na Marsu tudi ne pozna spina - na Zemlji preberes spin in ugotovis kak spin ima delec in ga hkrati tudi fiksiras - kolega na Marsu se vedno ne ve kak spin ima delec ali pa kak spin je imel tvoj delec - kolega na Marsu prebere spin svojega delca in ve kak spin je imel njegov delec, nima pa pojma kak spin je imel tvoj delec - kolega na Marsu ti telefonira in ti pove kak spin je imel - ti poves kolegu kak spin si imel ti - oba sta happy, da sta spina skladna in da sta bila delca kvantno prepletena - potem se gresta napit vsak v svoj bar, ker se vedno nista prenesla nobene informacije hitreje od svetlobne hitrosti
Ne gre tako... Do pete alineje je OK, naprej pa ne. Takole gre:
- ustvaris dva delca, ki sta kvantno prepletena - enega nalozis na tovornjak in ga odpeljes na Mars - na Zemlji ne poznas spina in tvoj kolega na Marsu tudi ne pozna spina - na Zemlji preberes spin in ugotovis kak spin ima delec in ga hkrati tudi fiksiras - kolega na Marsu se vedno ne ve kak spin ima delec ali pa kak spin je imel tvoj delec
- kolega na Marsu prebere spin svojega delca in ve kak spin je imel njegov delec, in takoj natančno tudi ve, kakšen spin je imel tvoj delec. - oba zdaj vesta, kakšna spina imata oba delca in zato jima ni bilo potrebno izmenjati nobene dodatne informacije. - kljub temu nista prenesla nobene informacije, ker na stanje spinov ni možno vezati nekega konteksta (kode), ker ju nihče ne pozna vnaprej, preden dejansko pomeri. - pojav je možno uporabiti kvečjemu za usklajevanje naključnih dogodkov na velikih razdaljah. Recimo, da se vnaprej dogovoriš, da bo stanje 1 vodilo v aktivnost A, stanje -1 pa v aktivnost B. Tako lahko oseba na Marsu ravna koordinirano glede na osebo na Zemlji, ampak še vedno nista izmenjala nobene informacije. Klasičen met kovanca na obeh koncih recimo v tem primeru ni možen, ker oba lahko vržeta enako vrednost.
Lahko pa na tak način recimo varno določiš šifrirni ključ. Generiraš množico kvantno prepletenih delcev in eno škatlo daš pošiljatelju, drugo (kjer so druge polovice takih prepletenih parov) pa prejemniku sporočila, ki ga boš poslal po "klasični" poti. Ko pošiljatelj hoče poslati sporočilo, pogleda stanja spinov na svoji strani in to uporabi kot šifrirni ključ. Ko prejemnik dobi sporočilo, pogleda stanja v svoji škatli in točno izve, kaj je pošiljatelj uporabil kot ključ, to pa lahko uporabi za dekripcijo. Tako ni nobenega vmesnega kanala, ki bi ga lahko kdo izkoristil, da bi izvedel oziroma kakorkoli zmanipuliral kriptirne ključe. Samo na svojo škatlo moraš dobro paziti.
Hmm, v čem je to potem boljše od "v obe škatli daš tajni ključ, ki ga poznaš samo ti"?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Potovanje skatle in dejstva, da jo lahko vmes nekdo pogleda. Tukaj se jo pogleda, ko imata obe osebi svojo skatlo v roki. Takrat se zaradi odpiranja in pogleda doloci stanje. No middle man no nothing. Torej ni seje, ki bi jo lahko v startu nekdo gledal in s tem videl tudi izmenjavo kljucev. Vsaj tako sem jaz razumel clanek. Ni vec potrebe, da se dobim na pivu v Depali vasi in dam cloveku sifrirne kljuce na prenosljivem mediju/papirju, da jih bo uporabil doma za enkripcijo sporocila in bil 100%, da teh kljucev nima nihce...To se bi dalo narediti doma iz kavca. "prenos" kljucev bo instanten, ker se jih sploh ne bo prenasalo.
Tip ve kaj počne in je v tem tako dober, da je pustil odprtih ust celo tipa, ki poznata mehanizem v ozadju.
V čem je fora te oddaje? Ugotoviti, kako je naredil trik res ni težko (sploh, ker sta Penn&Teller ta trik baje poznala). A bi morala takoj v tistem trenutku rečti "Stop, ujeli smo te!" (ko je sortiral karte)? Samo zakaj sta po triku šla razmišljat in potem še teater delat, da je mogoče nemi tip ugotovil finto (pa ni)?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Prenos ključev bo res trenuten, ampak še vedno bo treba prenesti informacijo, ali je ključ sploh pravi (oziroma informacijo, ki jo tak ključ odklene). To pa ne gre hitreje kot s svetlobno hitrostjo.
Tip ve kaj počne in je v tem tako dober, da je pustil odprtih ust celo tipa, ki poznata mehanizem v ozadju.
V čem je fora te oddaje? Ugotoviti, kako je naredil trik res ni težko (sploh, ker sta Penn&Teller ta trik baje poznala). A bi morala takoj v tistem trenutku rečti "Stop, ujeli smo te!" (ko je sortiral karte)? Samo zakaj sta po triku šla razmišljat in potem še teater delat, da je mogoče nemi tip ugotovil finto (pa ni)?
??? A smo gledali isti video? Ker v tistem, ki sem ga gledal jaz, nista ugotovila, kako je model izvedel trik.
A boš povedal, kako je naredil trik, če je tako lahko?
Sortiral pa je takrat, ko je bila edina priložnost: ko je na koncu držal v roki in lepo počasi obračal, pardon, prelagal karte ena po ena iz ene roke v drugo. (preden jih je na mizo dal in se več ni dotikal)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Veš, da je naredil trik (ker ne verjameš v magijo). Veš (bolje rečeno, predvidevaš), kdaj ga je naredil. Ne veš pa, kako ga je izvedel, in to je tisto, kar je treba ugotoviti, in česar P&T nista uspela pogruntati.
Hecno, ker baje sta enak trik sama izvedla dva meseca prej (in je ravno zato bil tavelki tako jezen). Vir: komentarji videa
Izvedel ga je s štirimi prsti desni roke (pa še mogoče malo z levimi pomagal), pod krinko kart nad njimi.
Mogoče je ravno zato bil jezen, ker je spregledal tako osnovno finto.
Ni mi jasno le to, da niti po razmisleku nista pogruntala.
(že med videom se pojavi nadležen pop-up, ki linka na razlago, vsaj tak piše, ker celega videa ne mislim še enkrat gledati, da se mi spet pojavi. A je mogoče dobiti spisek vseh teh popupov brez ponovnega gledanja?))
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Lahko pa na tak način recimo varno določiš šifrirni ključ. Generiraš množico kvantno prepletenih delcev in eno škatlo daš pošiljatelju, drugo (kjer so druge polovice takih prepletenih parov) pa prejemniku sporočila, ki ga boš poslal po "klasični" poti. Ko pošiljatelj hoče poslati sporočilo, pogleda stanja spinov na svoji strani in to uporabi kot šifrirni ključ. Ko prejemnik dobi sporočilo, pogleda stanja v svoji škatli in točno izve, kaj je pošiljatelj uporabil kot ključ, to pa lahko uporabi za dekripcijo. Tako ni nobenega vmesnega kanala, ki bi ga lahko kdo izkoristil, da bi izvedel oziroma kakorkoli zmanipuliral kriptirne ključe. Samo na svojo škatlo moraš dobro paziti.
Hmm, v čem je to potem boljše od "v obe škatli daš tajni ključ, ki ga poznaš samo ti"?
Potovanje skatle in dejstva, da jo lahko vmes nekdo pogleda. Tukaj se jo pogleda, ko imata obe osebi svojo skatlo v roki. Takrat se zaradi odpiranja in pogleda doloci stanje. No middle man no nothing. Torej ni seje, ki bi jo lahko v startu nekdo gledal in s tem videl tudi izmenjavo kljucev. Vsaj tako sem jaz razumel clanek. Ni vec potrebe, da se dobim na pivu v Depali vasi in dam cloveku sifrirne kljuce na prenosljivem mediju/papirju, da jih bo uporabil doma za enkripcijo sporocila in bil 100%, da teh kljucev nima nihce...To se bi dalo narediti doma iz kavca. "prenos" kljucev bo instanten, ker se jih sploh ne bo prenasalo.
No, če nekdo vpogleda v tvojo škatlo, bo prebral ključ in stanja delcev bodo določena... tudi za tistega na drugi strani. Ker ni nobenega načina, da bi prepleteno stanje ločil od neprepletenega, ne bi opazil, da je nekdo pogledal v škatlo. Zate (in za tistega na drugi strani) se ne bi nič spremenilo, še vedno bi pogledal v škatlo in prebral stanja... le da so bila določena že vnaprej, ker jih je prej pogledal že nekdo drug.
V Las Vegasu odpreš najnovejšo hi-tech igralnico, kjer ljudje stavijo, kakšen spin ima delec. Zadeva je, po teoriji, popolnoma naključna. No, ampak igralci ne vedo, da delce, na katerih spin stavijo, ti kot prepletene pare delaš v svojem laboratoriju v kleti univerze Princeton. Tam gledaš njihove spine, po telefonu sporočaš stanje svojemu pajdašu v Las Vegasu, ki tako vedno pravilno napove spin vsakega delca v igralnici. 