Slo-Tech - Redko pridejo programski jeziki v novice, še redkeje med novice za splošno javnost. Še redkeje pa pride na prve strani jezik iz 60. let, ki ga danes ne učijo več na skoraj nobeni univerzi. Gre seveda za COBOL, ki še danes poganja ogromno bančnih sistemov po vsem svetu. Ti sistemi so z leti doživeli nadgradnje, a jedro je ostalo, tako da še vedno tečejo na COBOL-u. Sedaj pa je začelo zmanjkovati programerjev, ki ga razumejo.
Za vsakdanjo rabo so COBOL zamenjali modernejši jeziki, kot so Java, C ali Python (ki sedaj že niti niso več novi), v bankah pa je COBOL ostal. Poleg prednosti, med katerimi sta najpomembnejši zanesljivost in pravilno zaokroževanje centov (pri običajnem računanju s plavajočo vejico se hitro zgodi, da kakšen cent izgine), se je COBOL obdržal tudi iz pragmatičnih razlogov. Sistemi delujejo, v vse detajle kode pa se malokdo poglablja, dokler ni težav. Migracija na novejše sisteme bi prinesla ogromno tveganje, da gre kaj narobe, medtem ko prednosti niso otipljive - v najboljšem primeru bi sistem spet deloval brez težav, kot je to že danes.
Specialistov za COBOL je čedalje manj, zato so njihova znanja zaželena, urne postavke pa visoke, piše Reuters. Tako niso redki inženirji, ki še v svojih 70. ali 80. letih rešujejo probleme s COBOL-om za velike stranke. Nekdanji izvršni direktor banke Barclays pojasnjuje, da je problem širši od pomanjkanja strokovnjakov. Sistemi so zelo kompleksni, saj drug na drugem slonijo generacijo različnih tehnologij, ki so pogosto tesno prepletene. Zato je zamenjava prastarih sistemov na COBOL-u tako težavna. Dodaten problem je slabo dokumentirana koda iz 70. let, ki marsikod še vedno teče. Kako draga je zamenjava, priča Commonwealth Bank of Australia, ki je leta 2012 zamenjala svoj sistem z modernim, ki sta postavila Accenture in SAP. Projekt je stal 700 milijonov evrov. IBM pa celo razpisuje štipendije in organizira tečaje COBOL-a, kar priča o njegovi zavezanosti, da COBOL ohrani pri življenju.
Kako draga je zamenjava, priča Commonwealth Bank of Australia, ki je leta 2012 zamenjala svoj sistem z modernim, ki sta postavila Accenture in SAP. Projekt je stal 700 milijonov evrov.
Projekt je stal 7 milijonov. Accenture je dodal 0, SAP pa prav tako.
Kako draga je zamenjava, priča Commonwealth Bank of Australia, ki je leta 2012 zamenjala svoj sistem z modernim, ki sta postavila Accenture in SAP. Projekt je stal 700 milijonov evrov.
Projekt je stal 7 milijonov. Accenture je dodal 0, SAP pa prav tako.
A tu se zdaj pogovarjamo o tem, koliko je kaj stalo ali koliko so zaračunali?
Ker zaračunali so cca. 700 mio EUR, stalo pa je 700.000 EUR.
To je zlata jama za bančne loleke, ki pojma nimajo o svojih IT sistemih. Ampak če sem odkrit, ponavadi so bančniki super brihtni, informatiki pa prav tako.
Edino kar manjka je ovca za šišanje. To se je pa banka sama ponudila. Jaz mislim, da Avstralija ne pozna modrih kuvert. Oni imajo morda bež kuverte.
Ko se upokoji še zadnji COBOL dinozaver, bodo banke prisiljene posodobiti sisteme.
Wishful thinking. Jaz delam v Javi in mi gre zelo dobro. Če mi tarifo podvojijo, se naučim COBOLA (nazaj) in če je potrebno imeti oranžne lase, ni problem, za dodatek k dvojni tarifi bi šlo tudi to.
Teče dvajseto leto od kar programiram v COBOL-u. Začel sem pa z cobol XT, ki ni dopuščal niti IF stavka v drugem IF stavku. Plače so dobre, dela je pa dosti, ker je vedno manj programerjev (odhajajo v pokoj) .
No, kje je gospod Invictus? Da izjavi - saj sem vam rekel.
Izjavim kaj ?!?!?!
A ni očitno...
Seveda se naši garažni programerji, ki vam celo trgovino postavijo za 50 EUR zgražajo nad 700 milijonov vrednim projektom. Oni bi to naredili za 7.000 UER. Celo banko.
Sam se vprašam samo, zakaj me ni bilo tam za 2000 AUD/dan...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
Carsko se mi zdi, da inženirji, ki so se razvijali skupaj z računalništvom, še vedno lahko dobro zaslužijo. Če želijo. Po mojih izkušnjah imajo tako širok spekter znanj, da je znanje določenega jezika še najmanjša prednost, oz. se ta del še najlaže priuči. Če pa mlajši inženirji zavohajo tržno nišo, pa tudi vsa čast.
8 ur na šihtu ni nič narobe. Prideš ob 7h, delaš 1 uro na polno(ker še ni sodelavcev in imaš mir, pa lahko narediš toliko kot potem v treh urah, ko sedelavci delajo nemir). Potem greš na kavico do 9h, delaš nato 2 uri bolj na lahko, greš na malico in prideš nazaj ob 13h, delaš še eno uro zelo na lahko, potem pa spet na kavico do 15h in potem domov.
Torej delaš efektivno nekje 2 uri na dan, 2 uri bolj ležerno, 4 ure pa zabušavaš. Opažam, da je to slovenski delavnik v državnih firmah. Če si delal 7 ur, pol ure si si za malco vzel in na vsako uro šel za 5 minut na cigaret si bil posebnež in so ti vsi hoteli samo še več dela naložit, ker pač si edini, ki kaj naredi.
Kar se PL'SQL tiče, pred 18 leti na tečaju smo dobili servirano na krožniku, da bo čez 2-3 leta vse to zamenjala java, do takrat pač dela s tem samo še tisti, ki mora. Sicer je Cobol odličen v tam, za kar je namenjen. Verjetno celo najboljši. Dostikrat se spomnim Clipperja, v par mesecih si imel napisal celoten računovodski program. Danes, ko se tehnologija menjava vsako leto, je to nemogoče, predvsem pa je na koncu zadeva za uporabnika neužitna. Spomnite se, da so lahko računovodkinje vnašale podatke tako, da so z levo roko prelagale papir na drugi kup, z desno pa tipkala. V primerjavi z današnjim klikanjem na vsak gumb?
Al pa če narediš GUI ki omogoča oboje? Delamo take, za skladiščnike, ki 10 let nazaj niso znali miške držat =) Kdo bi si mislil da to pride še danes prav.
Tud GUI desktop app ni problem. Prav lepo se da uredit navigacijo z tipkovnico.
Veliko večji problem je bil ko so pred leti menjali eno staro CICS aplikacijo z novo fancy web aplikacijo. Še do danes niso gospe na novi apliakciji pol toliko produktivne kot so bile nekoč.
Govorim o web aplikaciji. Minumum requirement je IE 5 naprej (torej win 2k(?)). Rabi pa javascript, ker s(m)o userji ratali fency in hočemo autocomplete.
Dejansko je bila zdizajnirana za skladišče, za delo na starih mašinah ala win 2k. Web pa zato, da ni odvisna od platforme, ki jo ima user. In ja, v industriji je bil 10 let nazaj win 2k kar popularen. Danes so že na XPjih. Embedded with IE =)
. 
.
.