» »

Temni bazeni likvidnosti

Temni bazeni likvidnosti

Veliko naročil sploh ne prispe na borzo.

vir: The New York Times

Velikosti bazenov likvidnosti pred tožbo.

vir: The New York Times
The New York Times - Veliki igralci na finančnih trgih imajo vedno v rokavu kakšno inovativno zamisel, kako dobro zaslužiti in pretentati konkurenco. O visokofrekvenčnem trgovanju (HFT) smo že obširno pisali in ker tehnologija počasi prihaja v zrelo fazo, kjer so dobički manjši, se vedno najde kakšna nova možnost. Takšna možnost so s HFT povezani temni bazeni likvidnosti (dark pool), ki so sami po sebi sicer zakoniti, njihova zloraba pa seveda ne. Britanska banka Barclays se je znašla pred tožbo zaradi zlorabe tega instituta.

Zgodba gre poenostavljeno povedano takole. Če želi nek veliki institucionalni lastnik delnic ali obveznic prodati večjo količino, je to treba izvesti preudarno. Na malih borzah brez likvidnosti, kot je ljubljanska, to pomeni sesutje tečaja na prafaktorje (in obratno pri nakupu). A tudi na velikih borzah večmilijonska naročila nekoliko zanihajo trg, kar bi šlo v škodo prodajalca. Do neke mere se je temu mogoče izogniti s postopnim prodajanjem, bistveno laže pa je najeti investicijsko banko, pa naj se s problemom ukvarja ta. Vse večje investicijske banke imajo zato temne bazene likvidnosti, ki so v bistvu paralelni trgi borznemu, le da niso javni. Knjiga naročil v njih ni znana, transakcije pa so objavljene šele potem, ko se zgodijo. Če torej prodajalec zahteva prodajo velike količine vrednostnih papirjev, banka običajno naročile premakne v svoj sistem in pogleda, koliko nasprotnih naročil ima, lahko dobi ali mogoče tudi kupi kaj za svoj račun.

Zagovorniki tega sistema trdijo, da je povsem pošten, hkrati pa na primer pokojninskim skladom omogoča premetavanje večjih količin vrednostnih papirjev brez dodatne izgube, ki bi bremenila njihove stranke, torej sedanje in bodoče upokojence. Transakcije naj bi se tako izvajale po tržni ceni, ki je seveda podobna ceni na javni borzi, hkrati pa ponudniki vabijo stranke z nižjimi provizijami, če posle izvedejo prek dark poola. A po drugi strani je ta sistem namenoma karseda nepregleden in daleč od oči javnosti, tako da nihče ne ve točno, kaj se tam dogaja.

Količina poslov, ki se izvedejo v dark poolih, raste, povprečen obseg pa pada. To pomeni, da se meja, ko stranke posle začenjajo seliti tja, zmanjšuje. Ocenjujejo, da se na ta način opravi že 40 odstotkov poslov. To pa prinaša tveganja, po drugi strani pa spodkopava namen borze, ki je preglednost. Če se čedalje več poslov seli v temne kotičke, kaj potem o tržni ceni sploh še pove tečaj na javni borzi?

Barclays pa je šel predaleč, trdi newyorškki tožilec. Že konec junija je vložil tožbo zoper banko, ker naj bi svojim partnerjem pri HFT omogočala nezakonito prednost, zavajala svoje stranke in jih ogoljufala. Banka naj bi namreč opustila dolžnost nadzora nad dogajanjem v lastnem dark poolu, prirejala podatke o naročilih (recimo o globini trga) in jih posredovala tudi igralcem na HFT, ki so to znanje seveda izkoristili za kovanje dobičkov. Hkrati naj bi banka v dark poole preusmerjala tudi posle, ki jih stranke sploh niso vložile na ta način, saj so jim tako lahko iste delnice prodali malenkost dražje, kot na trgu (ali odkupili malenkost ceneje). Barclays je že opravil nekaj kadrovskih rošad v trgovalnem oddelku, začel interno preiskavo in začel zagotavljati javnosti, da delujejo pošteno. Kaj točno se dogaja v Barclays LX, kot se imenuje njihov bazen likvidnosti, še ni znano.

So pa zelo očitne posledice, ker preiskava newyorškega tožilstva ni šala. Že isti teden po objavi tožbe so nekatere pomembne stranke, ki so uporabljale Barclays LX, odpovedale svoje sodelovanje. To so velika imena, kot so Credit Suisse, Deutsche Bank, Royal Bank of Canada ipd. Skoraj mesec dni pozneje je škoda očitna, saj je promet v Barclays LX padel za 79 odstotkov v primerjavi z obdobjem pred tožbo. Zapustile so ga številne stranke s celega sveta, njegova velikost pa je z drugega največjega v ZDA uplahnila na dvanajstega. Barclays je dejal, da bodo rezultati notranje preiskave, ki preverja dogajanje od leta 2011, ko naj bi se nepravilnosti začele, objavljeni verjetno do konca meseca.

Kar vidimo na borzi, je le manjši (in pogosto zmanipuliran) del dejanskega dogajanja.

14 komentarjev

flbroker ::

"Kar vidimo na borzi, je le manjši (in pogosto zmanipuliran) del dejanskega dogajanja."

To ni res Matej, kateri borzi?

mr1two ::

@ flbroker
Če se _vsi_ pomembni večji posli izvajajo v ozadju, je borza torej le fasada. Kako lahko tvoja trditev, da to ni res, zdrži?
Uporaba troblje v avtu povzroči krčenje možganov.

Furbo ::

Zato je pa bedasto iti na borzo in tam simulirati plankton za te kite.
i5-13600K, STRIX Z790-F, 32GB DDR5, 2TB Samsung 990PRO, Toughpower GF3 1000W
RTX3070, ALIENWARE AW3821DW, DELL U3014

PaX_MaN ::

mr1two je izjavil:

@ flbroker
Če se _vsi_ pomembni večji posli izvajajo v ozadju, je borza torej le fasada. Kako lahko tvoja trditev, da to ni res, zdrži?

Am, sej ne da se večina poslov na svetu itak izvaja v "temnih bazenih likvidnosti"[lol], to je, niso javni...

flbroker ::

mr1two je izjavil:

@ flbroker
Če se _vsi_ pomembni večji posli izvajajo v ozadju, je borza torej le fasada. Kako lahko tvoja trditev, da to ni res, zdrži?


Prvic borz je veliko, borza ni ena. Dark liquidity pool je isto kot da jaz prodajam avto in namesto da ga dam na drazbo kjer lahko vsak vidi za koliko ga prodajam in mi lahko spodbija ceno, se midva po telefonu zmeniva za fiksno ceno in sele ko ti prodam avto objavim transakcijo. In kaj je tu narobe? Transakcija se NE more skriti v nobenem primeru, skrije se lahko le NAMEN prodaje oz. oglas ki ga objavim - to pa ni nic protizakonitega.

Narocila se ne izvajajo tako kot si vecina predstavlja. Ce imam jaz $1bn XYZ ki bi rad prodal, najprej najdem nekoga ki bo to za mene naredil. Poklicem GS in recem "alo goldman, to bi rad da prodate za mene", potem se GS obrne svojemu krogu temne likvidnosti in poklice ML in rece "cuj merrill, imas kupca za XYZ po taksni ceni in koliko lahko spravis v promet v koliksnem casu?", nato ML odgovori "lahko $100mil po taksni ceni v roku treh tednov"... nato se narocila dajo algoritmom v izvedbo ki narocila razbijejo v stotine in tisoce majhnih narocil ki se izvajajo dneve, tedne ali celo mesece. Nekdo ki pa doma gleda te transakcije na racunalniku ne ve ali je narocila oddal HFT algoritem in je le "iceberg order" torej del velikega narocila ali pa gre za nekega Janezeka na drugem koncu sveta.

Cas enokosovnih velikih narocil je mimo, nekatere borze to tudi prepovedujejo in taksno narocilo ni mogoce oddati, tam pa kje je to tudi mozno tega nihce ne pocne, torej je popolnoma vseeno ali v ozadju gre za dogovor v temnem bazenu likvidnosti ali pa gre za javna narocila, saj v nobenem primeru narocila v enem kosu ni moc oddati in tudi videti ne. Tukaj ne gre za nobeno manipulacijo, manipulacije se dogajajo kvecjemu pri delnicah.

McHusch ::

Borz je seveda več, ampak je precejšnja razlika, ali gredo naročila na borzo pred izvedbo ali se objavi le informacija o izvedbi. Zelo nedolžni poskusi manipulacije se dogajajo že na LJSE (igranje z naročili po en cent gor in dol, če globina ni vidna), kaj šele drugod.

Če se večina transakcij izvede mimo borze, ali potem lahko rečemo, da je na borzi odražena realna tržna cena? Ne moremo.

Manipulacij je pa cel kup. Od prednostnega posredovanja izjav FED-a naročnikom, dedicated hitrih povezav investicijskih bank v borzna omrežja itd. Nihče od borznikov mi nikoli ni znal razložiti, zakaj se ne more borzno trgovanje razbiti na sekundne intervale, tako pa velja kdor prej pride prej melje, pa če se pogovarjamo v mikrosekundah.

V bistvu pa se tisti stavek nanaša tudi na znano dejstvo, da to kar vidimo na obrzah, je le smoke screen. Kaj se dogaja v FED-u, ECB-ju in BOE, si lahko le mislimo - od friziranja LIBOR-ja do pumpanja tečajev na LJSE ob koncu kvartalov, da so bilance polikane. :)

ferdov ::

@flbroker
S načinom tem se v bistvu "brani" prodajalca, oškoduje pa kupca. Če bi bila globina javna, bi cena padla in bi kupec lahko kupil ceneje. Ali pa morda, zaradi prevelik e ponudbe, sploh ne bi kupil, ker bi ga zaskrbelo, da je kaj narobe.

Skratka, netransparentno (tega dejstva ni moč zanikati) poslovanje mimo borze ne prispeva k poštenemu trgu.

PS. Kako pa posrednik zagotavlja ustreznost pravilom MIFIDa v takih transakcijah?

vostok_1 ::

A je kakšna, vsaj indirektna povezava, da take denarniške manipulacije dejansko dodajajo vrednost svetu. Deluje bolj kot prezaporejanje.
Thomas je sicer neki zagovarjal borzne mahinacije, ampak sem že mal pozabu o čem je blo točno govora.

Meni se to zdi bolj trošenje energije v prazno.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: vostok_1 ()

McHusch ::

En argument, zakaj so špekulanti nasploh koristni, je da prevzemajo tveganje in zagotavljajo likvidnost. Hočeš zavarovati valutni rizik, ni problem, ker imaš na nasprotni strani špekulanta, ki računa na premik tečaja v eno ali drugo smer, in ti bo odkupil tveganje (v obliki opcije ali kako drugače). Naprimer.

Tudi zagotavljanje likvidnosti je zelo pomembno, če nočeš imeti take žalosti, kot je LJSE, kjer lahko 90 odstotkov delnic poljubno premikaš gor in dol s kupnino od enega avtomobila.

To je v teoriji, organizirano in regulirano. Ampak slej ko prej tele velike igralce zamika, da bi ubrali kakšne bližnjice.

Fave ::

@vostok_1: Thomas je reku, da je denar zaslužen z borznimi špekulacijami prigaran denar. Jaz se s tem strinjam.
My mind's a hyper tool that fixes everything.

hokuto ::

če že privzamemo, da je res prigaran, pa je že to velik če, še vedno prigaranost niti slučajno ni isto kot pošten, koristen ipd, kar je veliko bolj relevantno od tega ali se je okoriščeni bolj ali manj trudil. mimogrede tudi lopovi, ki ustrezajo bolj klasičnemu opisu tega "poklica", se pogosto precej nagarajo.
doke!

nekikr ::

Prigaran je definitivno, veliko težje boš uspel na borzi kot pri polaganju ploščic ali prodajanju avtomobilov.
Pošten je, ker je v skladu z zakonom.
Koristen je, ker uravnava ceno na realno.

Če se tebi zdi, da bi moral za "pošteno" in "koristno" delati za tekočim trakom, to še vedno ne spremeni zgornjih treh dejstev.

tmz ::

En zanimiv članek kako so raziskovali delovanje dark poolov in nato naredili svojega, ki naj bi bil bolj "pošten".

Jst ::

Hvala tmz, za tale link do super članka. Sedaj vem, zakaj je bil takšen fuss okoli tega. Vsepovsod novice o tem kako delujejo, teorije, da večajo likvidnost, teorije, da je borzni sistem broken že slabih 10 let in končno razlaga, ki da piko na i. HFT je sistem, ki - kako ironično - v obstoječih pravilih izigra sistem in zasluži in da to vsi počnejo.

Impresivna tehnologija zadaj, but for pure greed. Wall Street greed.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Temni bazeni likvidnosti

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
147668 (3621) Jst
»

Visokofrekvenčno trgovanje počasi jenja

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
237717 (5361) BaToCarx
»

Facebookova javna ponudba delnic še vedno buri duhove

Oddelek: Novice / Ostale najave
225387 (3951) nekikr
»

Malomaren test algoritma povzročil pol milijarde dolarjev škode na borzi

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
4411228 (8801) McHusch

Več podobnih tem