Slo-Tech - Raziskovalci z University of California so v arhivih Sugar Association izkopali dokumente iz 50. in 60. let minulega stoletja, ki dokazujejo, da so trije ugledni raziskovalci s Harvarda tedaj prejemali nerazkrito financiranje Sugar Assocation (tedaj pod imenom Sugar Research Foundation, SRF), v zameno pa objavljali pristranske znanstvene članke o neškodljivosti sladkorja. Zgodbo je objavil JAMA Internal Medicine, ki ga izdaja American Medical Association in sodi med najuglednejše medicinske revije. Na prvi pogled prazgodovinske ugotovitve so še kako relevantne danes, ker so vplivale na pol stoletja prehranskih smernic in so - brez pretiravanja - raziskovalci s svojim početjem vplivali na prehranjevanje več milijard ljudi po svetu.
Da je presladka hrana, zlasti previsoke koncentracije prečiščenih enostavnih sladkorjev fruktoze in glukoze, zelo škodljiva in povečuje tveganje za nastane krvožilnih obolenj, se ponovno zavedamo šele v zadnjih letih. Pred tem pa so dolga desetletja za glavnega krivca veljale maščobe. Sedaj prihaja na plan, kako so k temu pripomogli interesi proizvajalcev sladkorja.
Ugledni harvardski raziskovalci Fredrick Stare (vodja oddelka za nutricionistiko), Mark Hegsted in Robert McGandy so leta 1965 delali na projektu 226, ki ga je financiral SRF. Napisati so morali primerjalno študijo (literaturni pregled vseh objavljenih študij), ki bi pokazala, da so nasičene maščobne kisline edini (ali pa vsaj ključni) dejavnik pri tveganju za krvožilne bolezni. Za to so prejeli današnjih 48.900 dolarjev, kar ni sporno. Da v leta 1967 objavljenih člankih v New England Journal of Medicine niso navedli vira financiranja in konflikta interesov, je z današnjimi očmi hudo sporno, a ta praksa se je uveljavila šele desetletja pozneje. Toda - problematično je tudi njihovo početje.
SRF je bil nenehno v stiki z raziskovalci in jih opominjal, kakšen je njihov interes, na kar je vodja oddelka Stare odvračal, da bodo to v največji možni meri upoštevali. Čeprav je bilo že tedaj iz številnih študij znano, da so problematične tako maščobe kot tudi ogljikovi hidrati, lepljenka s Harvarda tega ne dokazuje. Lepljenka jo smemo imenovati zato, ker so v njo selektivno vključili zgolj take študije, da jim je uspelo potrditi želen zaključek. Temu se reče cherry-picking in je zelo napačno. Zelo očitno je, da so si od začetka prizadevali, da bi dokazali želen zaključek. Na tem mestu niti ni pomembno, ali so to počeli zaradi iskrenega prepričanja, da je to res, ali izključno zaradi denarja financerja. Končni rezultat je enak - znanost tako ne deluje.
Sugar Association (naslednik SRF) se je že odzvala in priznala, da bi morali biti bolj transparentni, a opozarja, da nekatere danes samoumevne varovalke (izjave o konfliktu interesov itd.) tedaj še niso obstajale. Ob tem opozarjajo, da je današnje poročanje o tem incidentu senzacionalistično in nepotrebno, saj da gre za zelo stare stvari, zato imajo pomisleke o namenih današnjih avtorjev. Pri JAMA Internal Medicine se s tem ne strinjajo in opozarjajo, da je bilo tedanje početje nedopustno, a se še vedno ponavlja. Coca-Cola še vedno financira raziskave, ki "dokazujejo", da sladke pijače nimajo vpliva na debelost, proizvajalci bonbonov počno isto.
Da so maščobe po krivem demonizirane, merjenje in zniževanja holesterola pa izjemno neumno početje, raziskovalci opozarjajo že nekaj časa. Seveda v pretiranem obsegu škodijo, ampak na tak način škodi tako ali tako vse. Najnovejša razkritja dodajajo le nov, žal precej temačen košček v mozaik zgodbe, kako so sladkorji ušli izpod nadzora in kako smo vso krivdo prevalili na holesterol.
Pa premalo spanja tudi, pa kaj čmo, živiš da enkrat umreš.
Le da nam nekaterim pomeni kvaliteto bivanja tudi v kakšnem telesu živimo. Lahko sem lifelong pacient, kar družbo med drugim tudi veliko stane, lahko pa se pri 50+ večino jiuter zbudim poln energije in upam, da bom bival v vitalnem telesu še par desetletij. Še na pumpi tankamo goriva le do vrh tanka. Uporabljamo polnilce električne energije, ki ne prenapolnijo baterij.... žrčkamo pa tudi takrat, ko imamo mišične celice polne glikogena
Res je, povzroča tudi probleme z psiho! Hiperaktivnost in ADHD, je enostavno preveč energije v kratkem času, potem moraš spet vzeti ker deluje kot droga.
Ko greš za nekaj časa stran z pijač ki nimajo veliko sladkorja in ne ješ sladkarij vidiš kakšen je realen efekt..
Da je presladka hrana, zlasti previsoke koncentracije prečiščenih enostavnih sladkorjev fruktoze in glukoze, zelo škodljiva in povečuje tveganje za nastane krvožilnih obolenj, se ponovno zavedamo šele v zadnjih letih.
In danes se sladkor nadomešča ravno s fruktozno glukoznim sirupom.
Lepljenka jo smemo imenovati zato, ker so v njo selektivno vključili zgolj take študije, da jim je uspelo potrditi želen zaključek. Temu se reče cherry-picking in je zelo napačno. Zelo očitno je, da so si od začetka prizadevali, da bi dokazali želen zaključek. Na tem mestu niti ni pomembno, ali so to počeli zaradi iskrenega prepričanja, da je to res, ali izključno zaradi denarja financerja. Končni rezultat je enak - znanost tako ne deluje.
Je bila pred kratkim tema o znanost in študijah. Tam sem napisal, da so take znanstvene študije zelo podobne odvetniškim storitvam. Da pač dokažeš, kako je vse OK.
Za vse ki vas zanima malo več priporočam knjigo Mastna laž - grenka resnica o sladkorju od dr. Robert H. Lustig (Fat Chance: Beating the Odds Against Sugar, Processed Food, Obesity, and Disease)
A res rabite vse mozne knjige da pogruntate da ni dobro prevec sladkorja? Ali pa prevec mascob? Prevec kave, prevec beljakovin, prevec skroba, prevec alkohola, cigaret, kave in ostalih drog, prevec zuranja, prevec sporta, prevec cesarkoli?
Cimvec po pameti pa malo po filingu pa bi moralo lepo iti skozi brez propagande za eno ali za drugo stran.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Tudi pretirana uporaba pametnih telefonov škodi - pameti.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Vsega kar je preveč škodi. Vemo da sadje(če je seveda zdravo pridelano) ne škodi, toda če bi pretiraval pri uživanju ti pusti posledice, kot vsaka stvar, ki se zlorabi.
Ni je stvari, ki ti ne škodi, če pretiravaš v mejah normale pa je celo priporočljivo(recimo sol je ena izmed takih zadev).
Ce si prevec zabit se ravnas po kapitalisticnem dejstvu. Ce je poceni je zanic, ce je predrago je pa verjetno bullshit. Cukr je torej zanic. Ampak, da rabi met folk studije o tem je pa pac zalostno. Vcasih je bil cukr drag in je bila sladica posebna priloznost. Danes je sladica kosilo in ljudje nosijo 2XXL stevilke spodnjih gat in zahtevajo vecje sedeze na letalu. Ne rabis ravno magisterija, da ugotovis, da si z manj cukra ze na splosno na boljsem. Kriviti prodajalcr za nerazgledanost je dosti bolj skodljivo kot cukr. Pomeni, da si populacija ne zeli razmisljanja, ampak zeli odgovornost prelagat na nekoga drugega med tem, ko njihovi mozgani pocivajo. Ovce, ki zelijo slediti kozi. Koza pa sledi poti, ki jo je naucil pastir. In potem naj imamo neko zaupanje v clovestvo. Pfff...
Še ena zgodba, ki dokazuje, da mora biti akademsko-raziskovalna sfera, še zlasti tisti njen del, ki opravlja bazične raziskave, ločen(a) od poslovne. Jamstvo znanstveno-tehnološkega napredka (in ne nazadnje zdravja ljudi) nista prosti trgi in dereguliran zasebni kapital, pač pa v prvui vrsti popolna raziskovalna avtonomija raziskovalno-akademske sfere in javno financiranje le-te.
gus5> Še ena zgodba, ki dokazuje, da mora biti akademsko-raziskovalna sfera, še zlasti tisti njen del, ki opravlja bazične raziskave, ločen(a) od poslovne. Jamstvo znanstveno-tehnološkega napredka (in ne nazadnje zdravja ljudi) nista prosti trgi in dereguliran zasebni kapital, pač pa v prvui vrsti popolna raziskovalna avtonomija raziskovalno-akademske sfere in javno financiranje le-te.
Bojim se, da v trenutni globalni ureditvi ni mogoče ločiti znanosti od gospodarstva na način, ki bi preprečil takšne zlorabe.
IMO je največ, kar lahko storiš, ponavljanje raziskav na različnih koncih sveta z različnimi oblikami financiranja. Le tako lahko zagotoviš kvalitetnejšo obliko preverjanja ponovljivosti raziskav, kar je itak tudi eden od pomembnejših temeljev kvalitetne znanosti.
gus5> Še ena zgodba, ki dokazuje, da mora biti akademsko-raziskovalna sfera, še zlasti tisti njen del, ki opravlja bazične raziskave, ločen(a) od poslovne. Jamstvo znanstveno-tehnološkega napredka (in ne nazadnje zdravja ljudi) nista prosti trgi in dereguliran zasebni kapital, pač pa v prvui vrsti popolna raziskovalna avtonomija raziskovalno-akademske sfere in javno financiranje le-te.
Bojim se, da v trenutni globalni ureditvi ni mogoče ločiti znanosti od gospodarstva na način, ki bi preprečil takšne zlorabe.
IMO je največ, kar lahko storiš, ponavljanje raziskav na različnih koncih sveta z različnimi oblikami financiranja. Le tako lahko zagotoviš kvalitetnejšo obliko preverjanja ponovljivosti raziskav, kar je itak tudi eden od pomembnejših temeljev kvalitetne znanosti.
Ponavljanje raziskav je fajn, samo kaj ko lahko pozabiš na objave v kakih 'resnih' zadevah (iz nekega razloga niso najbolj naklonjeni tovrstnim raziskavam, heh).
Phantomeye> Ponavljanje raziskav je fajn, samo kaj ko lahko pozabiš na objave v kakih 'resnih' zadevah (iz nekega razloga niso najbolj naklonjeni tovrstnim raziskavam, heh).
Tole vse skupi pokaže samo na eno zelo jasno stvar - raziskovalci so prav tako samo finančno-motivirani. Ponavljanje študij je brez veze, ker jih nihče ne objavi, kar pomeni, da ni denarja za naslednji projekt. In mi ustvarjamo naša prepričanja na podlagi teh raziskav. Jemljemo zdravila, zdravniki predpisujejo diete, ... Kje je šele namerno zavajanje raziskav zaradi "višjih finančnih spodbud"? Drugače rečeno - ogromen delež raziskav v farmaciji & prehrambeni industriji je samo "zaslužek". Farmacevtska družba, ki naroči raziskavo "zdravila" ima še toliko večjo motivacijo, da raziskava pokaže p < 0.05. Jej :/
...nič novega. To vemo že nekaj let, da so goljufali! Samo da je sedaj vse skupaj malce bolj uradno objavljeno! Svobodni dokumentarci na netu so to objavili na YT pred leti. Seveda so jih imeli vsi za malce "conspiracy nuts".
Na to je opozarjal John Yudkin v knjigi Pure White and Deadly. Še kako prav je imel. Vendar so ga lobiji diskretirali. Njegovo delo pa nadaljuje Robert Lustig in povsem nazorno pokaže srž problema. Namesto Yudkina v 60 letih so podpirali Ancel Keys o študiju Seven Countries Study, ki je povsem manipulirana študija.
Prvi korak je, da se neoliberalizem zakonsko prepove.
Prvi korak je da se prepove opletanje s politiko, sploh ce udelezeni nimajo pojma o cem govorijo.
Se strinjam. Lahko zaključiš z debato. Ali pa, alternativno, poveš, kako nereguliran in popolnoma prost trg, v katerem je lastnikom kapitala v interesu zgolj zaslužit še več (to se pa seveda doseže s prodajo, jasno - vsega, vključno z drekom), pripomore k kvaliteti raziskav?
Ali pa, kako prosti trg in vitka država, z varčevanjem pri financiranju javnih izobraževalnih in raziskovalnih institucij, pozitivno vplivata na neodvisnost raziskav? Kako v neoliberalizmu, ki je zgolj in samo v službi kapitala, od podhranjenih inštitutov in raziskovalcev, ki morajo brutalno tekmovat za sredstva, sploh lahko pričakuješ neodvisnost raziskav?
V eni temi je nekdo ravno par dni nazaj blodil o tem, kako se moramo čimprej znebiti neučinkovitega javnega šolstva in imet samo še zasebno, češ da se bosta cedila med in mleko, ko bodo učitelji enkrat plačani stimulativno... Verjetno je treba enako storiti tudi v znanosti? Vse znanstvene in raziskovalne inštitute v privatne roke, za drobiž, vključno z vsemi dragimi aparaturami - nedvomno bo potem zdravilo za raka odkrito v nekaj mesecih? Pa hladna fuzija - stvar mogoče nekaj let? Ne pa tako kot je sedaj, ko leni znanstveniki samo cuzajo javni denar, so nemotivirani in iz same lenobe in nesposobnosti potvarjajo rezultate?
Prvi korak je, da se neoliberalizem zakonsko prepove.
Prvi korak je da se prepove opletanje s politiko, sploh ce udelezeni nimajo pojma o cem govorijo.
Se strinjam. Lahko zaključiš z debato. Ali pa, alternativno, poveš, kako nereguliran in popolnoma prost trg, v katerem je lastnikom kapitala v interesu zgolj zaslužit še več (to se pa seveda doseže s prodajo, jasno - vsega, vključno z drekom), pripomore k kvaliteti raziskav?
Ali pa, kako prosti trg in vitka država, z varčevanjem pri financiranju javnih izobraževalnih in raziskovalnih institucij, pozitivno vplivata na neodvisnost raziskav? Kako v neoliberalizmu, ki je zgolj in samo v službi kapitala, od podhranjenih inštitutov in raziskovalcev, ki morajo brutalno tekmovat za sredstva, sploh lahko pričakuješ neodvisnost raziskav?
V eni temi je nekdo ravno par dni nazaj blodil o tem, kako se moramo čimprej znebiti neučinkovitega javnega šolstva in imet samo še zasebno, češ da se bosta cedila med in mleko, ko bodo učitelji enkrat plačani stimulativno... Verjetno je treba enako storiti tudi v znanosti? Vse znanstvene in raziskovalne inštitute v privatne roke, za drobiž, vključno z vsemi dragimi aparaturami - nedvomno bo potem zdravilo za raka odkrito v nekaj mesecih? Pa hladna fuzija - stvar mogoče nekaj let? Ne pa tako kot je sedaj, ko leni znanstveniki samo cuzajo javni denar, so nemotivirani in iz same lenobe in nesposobnosti potvarjajo rezultate?
Raje poslušaj antonijo: Prvi korak je da se prepove opletanje s politiko, sploh ce udelezeni nimajo pojma o cem govorijo.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Prvi korak je, da se neoliberalizem zakonsko prepove.
Prvi korak je da se prepove opletanje s politiko, sploh ce udelezeni nimajo pojma o cem govorijo.
Se strinjam. Lahko zaključiš z dee pa tako kot je sedaj, ko leni znanstveniki samo cuzajo javni denar, so nemotivirani in iz same lenobe in nesposobnosti potvarjajo rezultate?
Raje poslušaj antonijo: Prvi korak je da se prepove opletanje s politiko, sploh ce udelezeni nimajo pojma o cem govorijo.
Ja vrtet jezik je lepo. On te sprašuje kako pa doseči tole? Jaz ne poznam odgovora. Niti nisem primeren za tole , ker sem romantik in skoraj prepošten. Ne pravim, da so vsi barabe, toda koletivisti tudi niso.
Težko je saj imamo vsi družine, svoje življenje. Delanje za skupno dobro pa je še daleč od tega. Recimo matra nekaterih, ki gre približno takole; "Jaz bom tole preživel za druge pa me ne briga (ni apel samo na ljudi)", pa mi sploh ni všeč. Recimo smo daleč od nekaga premika v misenosti, čeprav se kažejo zametki v promilih...
Pa nekdo je omenil propad Rimljanov. Verjetno je tole z svincom malce senzacionalistično. Jaz bolje verjamem profesor Taiterjevi teoriji. Namreč z naraščanjem kompleksnosti družbe skupaj proporcionalno z raznovrstnostjo vodi v zrušenje celotne civilizacije same vase. Skratka zmanjkalo jim je goriva za napredek.
Njihova ureditev je temeljila na sužnje-lastništvu, ropanju provinc, skratka bolj kot ne temeljilo je na vojaškemu udejstvovanju. Ko pa so izčrpali vire in niso naredili miselnega preskoka jih je vedno naraščajoča kompleksnost raznovrstnosti skupaj z pomanjkanju organizacije v strukturi povozila. Niso dohajali naraščanje spremenljivk v enačbi, niti niso imeli energije zato. Če nimaš vira energije tudi reševanje težav je težje, če gledamo fizikalno.
Recimo že naša NAFTNA družba gre proti temu. Zato bi recimo AI lahko obdržal korak z kompleksnostjo, medtem ko bi še vedno vzdrževali raznovrstnost v organizacijskih strukturah. Tole bo resnično revolucija, kjer bodo nekatere državne strukture virtualno propadle. Virtualno zato, ker mislim, da je digitalizacija ključ. Se opravičujem za offtopic.
Jop, počasi prihaja na plano resnica o vseh teh kapitalističnih študijah. Zanimiv preskok se dogaja na področju biologije človeka, to je rase. Globalistična gesla o enakosti med spoloma in rasami se bojo kmalu porazgubila.
Težko je saj imamo vsi družine, svoje življenje. Delanje za skupno dobro pa je še daleč od tega. Recimo matra nekaterih, ki gre približno takole; "Jaz bom tole preživel za druge pa me ne briga (ni apel samo na ljudi)", pa mi sploh ni všeč. Recimo smo daleč od nekaga premika v misenosti, čeprav se kažejo zametki v promilih...
Zelo preprosto je zagovarjati neomejeno pomoč vsem, malo težje je pa to izvajat. Si že kdaj poizkusil?
Stabilno ravnovesje med zmožnostjo in potrebami je zelo težko zagotoviti.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
Stabilno ravnovesje med zmožnostjo in potrebami je zelo težko zagotoviti.+ nevone
To je res ne govorim o kolektivni pomoči. Komunizem odpade ali bilokaka podobna ureditev, ker tole je skrajnost v drugo smer. Sam se bolj nagibam sožitju z naravo z zdravim tekmovanjem, sobivanju z sočlovekom v lokalnem okolju. Če bi delal vsak tole lokalno se potem tole avtomatsko razširi globalno. Lokalno pa je v informacijski dobi težko opredelit. Pa recimo, da si v tem predstavljam lastni socialni krog, okolje v katerem delovanj, ter posredno vplivam z lastnimi odločitvami (nakupovanje, delo, zabava recimo).
Po mojem je ustroj držav v tem primeru skoraj nepotreben. Naravna selekcija pa bo vedno naredila svoje, žal.
Da ne vpletam v tole religijo, ki ima podobne probleme, kot znanost zgoraj. Oboji imajo močno tenzijo po zlorabi. Monetarni sistem bi še bil opravičljiv, če nebi preveč vpletal in posegal v mirno sobivanje večine (seveda gaussova krivulja) in naravo. Kaj so krivi polarni medvedi? Je to fer. MIslim, da ni. Lokalno, lokalno sobivanje mislim, da je ključ.
.
