Slo-Tech - Pogosto slišimo priporočilo, da (zelo) predelane hrane ni priporočljivo jesti, ker da škoduje zdravju, čeprav konkretni razlogi, zakaj bi bila predelana hrana z enakimi sestavinami (čips je seveda manj zdrav od paprike) bolj nevarna kakor nepredelana, ostajajo izmuzljivi. Obstajajo različne študije, ki povezujejo uživanje predelane hrane z višjo pojavnostjo debelosti, povišanega krvnega tlaka, raka in drugih bolezni. Raziskovalci s pariške Sorbone so raziskovali, kako zelo škodljiva je predelana hrana, in odkrili, da v resnici skrajšuje življenje. Spremljali so prehranjevalni in življenjski slog več kot 44.000 Francozov, ki so bili na začetku raziskave stari povprečno 58 let. Osem let pozneje sta med sodelujočimi 602 človeka manj, večinoma pa so...

The New York Times - Nepreklicno je odstopil glavni zdravnik in raziskovalec na prestižni newyorški onkološki kliniki Memorial Sloan Kettering Cancer Center, potem ko so novinarji The New York Timesa in ProPublice raziskali in objavili podatke o tem, da v svojih študijah ni razkril povezav z več podjetji, od katerih je dobival milijonske zneske. Dr. José Baselga sicer poskuša relativizirati svoje početje, češ da v večini primerov razkritje ni bilo potrebno, ker je šlo za bazične raziskave, v drugih primerih pa je bil samo nedosleden, a je bil na koncu prisiljen odstopiti. Eden najbolje plačanih in najbolj znanih raziskovalcev raka na svetu pa ni edini, ki v svojih znanstvenih člankih ni razkrival konflikta interesov.

Skoraj vse znanstvene...

Slo-Tech - Raziskovalci z University of California so v arhivih Sugar Association izkopali dokumente iz 50. in 60. let minulega stoletja, ki dokazujejo, da so trije ugledni raziskovalci s Harvarda tedaj prejemali nerazkrito financiranje Sugar Assocation (tedaj pod imenom Sugar Research Foundation, SRF), v zameno pa objavljali pristranske znanstvene članke o neškodljivosti sladkorja. Zgodbo je objavil JAMA Internal Medicine, ki ga izdaja American Medical Association in sodi med najuglednejše medicinske revije. Na prvi pogled prazgodovinske ugotovitve so še kako relevantne danes, ker so vplivale na pol stoletja prehranskih smernic in so - brez pretiravanja - raziskovalci s svojim početjem vplivali na prehranjevanje več milijard ljudi...

Slo-Tech - Nobelove nagrade so res najprestižnejše, niso pa najdonosnejše. Ruski milijarder Jurij Milner je skupaj s Facebookovim ustanoviteljem Markom Zuckerbergom, Googlovim soustanoviteljem Sergeyem Brinom in Anne Wojcicki iz 23andme podelil nagrade za znanstvene preboje (Breakthrough Prize), ki jih delijo od leta 2012. Vsak nagrajenec prejme približno tri milijone dolarjev, kar je trikrat več kot nobelovci.

Druga pomembna razlika je deljivost nagrade, saj se Nobelove nagrade lahko delijo največ med tri, kar je v današnjem času huda in na čase nepoštena omejitev, saj je znanost ekipni šport. Nagrado za fiziko je prejela sedmerica vodij različnih ekip, ki so sodelovale pri odkritju in dokazu nevtrinskih oscilacij. S tem je rešen...

Slo-Tech - Kozmično naključje, da se Zemlja okrog svoje osi zavrti v 24 urah, ima močan vpliv na veliko večino živih bitij. Ciklu dneva in noči, ki v povprečju traja 24 ur, so se morala prilagoditi tako, da so tudi njihovi bioritmi (cirkadijski ritmi) dolgi 24 ur. Zelo očitno je, da lahko zunanji dražljaji cirkadijski ritem ponastavijo, sicer ne bi mogli potovati med različnimi časovnimi pasovi. Manj pa je jasno, kako se to zgodi.

Ključna je svetloba, o tem ni nobenega dvoma. Ko je zunaj svetlo, se proizvodnja melatonina ustavi, za naše telo je dan. Na podvečer se začne izločati melatonin in v temi je za naše telo noč. Raziskave so pokazale, da se bioritem ohrani tudi brez zunanjih dražljajev, a se podaljša na približno 24 ur in 10 minut. Ni veliko, je pa dovolj, da že...

Slo-Tech - V pogovornem jeziku že dlje časa označujemo debelost kot bolezen modernega časa, a v prostora za pavšalne oznake ni. Debelost je v ZDA postala bolezen šele ta mesec, ko jo je med bolezni uvrstila AMA (American Medical Association). Utemeljitev za to potezo pa je sila zanimiva: AMA želi s tem vzpodbuditi naraščajočo armado predebelih Američanov, da poiščejo zdravniško pomoč in izgubijo odvečno težo. Mnenja o potezi so deljena.

To ni tako nepomembno, kot se zdi. Pomeni namreč, da je AMA dala prednost socialnoekonomskim kriterijem pred medicinskimi, ko se je odločala, ali je neko stanje bolezen. Obstoji vrsta bolezenskih stanj, ki jih debelost v veliki meri povzroča. Nekateri tovrstni primer so skorajda simptomatični, recimo povišana...

Nature - Na naši strani smo že večkrat pisali o tegobah v akademiji, ki zadevajo objavo znanstvenih člankov in predvsem žafransko drage revije (glej spodnje povezave). Največ točk pač prinesejo objave v uglednih revijah z visokim faktorjem vpliva (IF). Naročnina na te revije še zdaleč ni poceni, zato se že nekaj let na glas razmišlja, kako bi založnike odstavili od kosa pogače. Doživeli smo tudi že bojkote najbolj pohlepnih založnikov.

Problem je v osnovi zelo enostaven. Članke brezplačno napišejo raziskovalci (v bistvu ne brezplačno, ampak jih financirajo...

Slo-Tech - Boju proti povampirjenim založnikom znanstvenih revij, ki sta ga letos razpihala Timothy Gowers in John Baez, tlel pa je že od prej, se je do danes pridružilo že več kot 10.000 znanstvenikov in organizacij. Pridružuje se tudi Harvard, ki bo zmanjšal število naročenih plačljivih revij in vzpodbujal objavljanje v prosto dostopnih.

Glavni problem so astronomske cene, proti katerim se univerze, inštituti in knjižnice sploh ne morejo boriti. Založniki, kot je Elsevier, izkoriščajo dejstvo, da so nekatere njihove revije ključne oziroma najpopularnejše na svojem področju. Ker imajo najvišje faktorje vpliva (impact factor, ki se za posamezno leto računa kot razmerje med številom citiranih člankov, ki jih je revija objavila, in številom vseh v njej objavljenih člankov), so...