Mogoče je, da je šlo za neusklajenost resorja s premierjem oziroma poizkus pritiska. Druga možnost pa je manj prijetna, saj bi lahko šlo za enostaven preizkus, ali se bo javnost odzvala na predlog ali pa ga lahko brez večjega odpora uzakonijo. K sreči se je zgodilo prvo. Ob tem skorajda ni treba dodajati, da imajo oblasti precej pomislekov glede šifriranja, ki ga za zdaj s stisnjenimi zobmi še odobravajo. Britanski premier je letos že na glas razmišljal o prepovedi šifriranja, podobne ideje pa so imeli tudi ameriški republikanci. Tor pa so želeli blokirati tudi Japonci, če omenimo le razvite in demokratične države. Da je Tor blokiran v številnih manj svobodnih državah, smo že navajeni.
Ob spomnimo, da je v preteklosti šifriranje že bilo strogo nadzorovano. ZDA so do leta 1992 izjemno omejevale izvoz programske opreme za šifriranje, Francija pa je šifriranje v vseh oblikah dovolila šele leta 1999. Danes je šifriranje dostopno, a spričo zmožnosti NSA in drugih agencij ni vedno učinkovito. Poleg surovega razvijanja šifer pa je velik problem namerno vgrajevanje stranskih vrat in ranljivosti v algoritme.