Slo-Tech - Po objavi prispevka o policijskem zavajanju glede uporabe pooblastil, ki so bila namenjena pridobivanju podatkov o uporabnikih telekomunikacijskih storitev, ki so prepovedali objavo svoje številke v telefonskem imeniku zoper upravljavce spletnih strani, se je danes odzvala tudi slovenska policija.
Spomnimo, šlo se je za preiskavo kaznivega dejanja razžalitve zoper župana, ki naj bi jo med septembrom in decembrom lani v šestih komentarjih komentarjih na spletni strani lokalne radijske postaje storil določeni anonimni komentator. Policija je zato januarja oz. februarja letos od upravitelja spletne strani hotela pridobiti njegov IP naslov, in to kar s pisnim zaprosilom (brez sodne odredbe). Problem s tem pa je bil, ker je vodstvo policije že konec decembra lani, takoj po objavi že večkrat omenjenega poročila informacijskega pooblaščenca, zagotovilo, da bodo do nadaljnjega prenehali s pridobivanjem tovrstnih podatkov brez odredbe sodišča.
Policija je glede takega neskladanja prakse z obljubljenim danes podala sledeči odgovor (poudaril avtor):
Policisti PP Idrija so na podlagi podane ustne kazenske ovadbe s strani oškodovanca decembra lani obravnavali sum storitve kaznivega dejanja _Razžalitev_ po določilu 2. odstavka 158. člena in sum storitve kaznivega dejanja _Žaljiva obdolžitev_ po določilu 2. odstavka 160. člena Kazenskega zakonika. V zvezi z omenjeno zadevo je bil s strani oškodovanca podan tudi predlog za pregon kaznivega dejanja zoper neznano osebo, ki je na eni od spletnih portalov lani objavila več komentarjev o oškodovancu in njegovih sodelavcih.
V okviru navedenega suma storitve kaznivega dejanja so idrijski policisti januarja 2014 na podlagi določil Zakona o kazenskem postopku (3. odstavek 149.b člen ZKP) in v skladu z usmeritvami za obravnavano tovrstnih kaznivih dejanj odgovorni osebi upravitelja spletnega portala naslovili zaprosilo za pridobitev določenih podatkov. Policisti so omenjeni odgovorni osebi pojasnili tudi namen za pridobitev zaprošenih podatkov in ga hkrati zaprosili, da v primeru morebitnih dvomov policistom PP Idrija posreduje (lahko tudi negativen) odgovor, tudi zaradi nadaljnjih postopkov v predkazenskem postopku. Policisti PP Idrija kljub ponovnemu zaprosilu niso prejeli s strani spletnega portala nobenega odgovora.
Policisti PP Idrija so nato v zvezi z obravnavanim primerom marca 2014 na novogoriško Okrožno državno tožilstvo zoper neznanega storilca podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenih sumov storitve zgoraj navedenih kaznivih dejanj, pristojnemu državnemu tožilstvu pa je bila podana pobuda za pridobitev podatkov od internetnega ponudnika storitev (na podlagi 1. odstavka 149.b člena ZKP).
Policisti PP Idrija so zaprosilo podali skladno s takrat veljavnim pojasnilom, ki ga je za obravnavo tovrstnih primerov kaznivih dejanj podala Generalna policijska uprava. Z 11. MARCEM 2014 so bila pojasnila za obravnavo spremenjena, saj iz mnenja ministrstva za pravosodje in opravljenega nadzora v policiji s strani informacijskega pooblaščenca izhaja, da lahko policija na podlagi tretjega odstavka 149.b člena ZKP brez odredbe sodišča pridobiva podatke o lastniku in uporabniku določenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet in podatke o času v katerem je bilo sredstvo v uporabi od tistih ponudnikov storitev informacijske družbe, ki so vpisani v register operaterjev, ki ga vodi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS.
V zvezi uporabljenimi datumi je zanimivo, da je MNZ usmeritve spremenil že slab mesec prej:
Ministrstvo za notranje zadeve je v zvezi s poročilom državnega nadzornika za varstvo osebnih podatkov o uporabi pooblastil za posredovanje osebnih podatkov uporabnikov spletnih strani z vsebino, ki jo posredujejo prejemniki storitve, Informacijskemu pooblaščencu 17. 2. 2014 posredovalo končno odzivno poročilo, istega dne pa tudi obvestilo Policiji s predlogi za nadaljnje ravnanje, in sicer, naj policisti pred izvedbo ukrepov dosledno preverjajo razmejitev med operaterji, ki so obenem tudi ponudniki storitev informacijske družbe ter ostalimi. Policija je v nadaljevanju pripravila ustrezne usmeritve za delo policistov, in sicer se policisti pri pridobivanju podatkov od ponudnikov storitev informacijske družbe, ki so hkrati tudi operaterji, lahko sklicujejo na določbo tretjega odstavka 149.b člena ZKP in podatke o lastniku ali uporabniku komunikacijskega sredstva ter o času, v katerem je tako sredstvo bilo oz. je v uporabi, pridobivajo brez sodne odredbe. Drugačen pravni položaj pa nastane v primeru, ko policisti želijo pridobiti podatke o ponudnikih storitev informacijske družbe, ki hkrati niso tudi operaterji, saj morajo policisti v teh primerih pridobiti sodno odredbo. Iz vašega vprašanja pa izhaja, da se je postopek nanašal na datum pred posredovanim obvestilom policiji.
Policija pa seveda ne počiva. Kot se je izkazalo po objavi prejšnje novice, pa ta februarska zahteva ni bila zadnja.
Policisti so tako 31.3.2014 poskusili na podlagi 149.b/3 člena ZKP pridobiti podatke o piscu komentarja, ki je domnevno storil kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime lokalnega občinskega veljaka. Kaj točno je bil razlog, da obvestilo, da se to ne dela, do te specifične policijske postaje ni prišlo vsaj do konca marca smo povprašali tiskovnega predstavnika policije. Ko dobimo odgovor, ga bomo seveda objavili.
Hkrati se trenutno v medresorskem usklajevanju nahaja novela ZKP, ki bo operaterjem iz 149.b/3 člena ZKP dodala še upravljalce spletnih strani in tako rešila nepremostljivo oviro slovenske policije, ki bi drugače morala v teh primerih hoditi po sodne odredbe, kar predstavlja hud napor in pomembno znižuje storilnost slovenske policije.
Tist posnetek me je pa kar razjezil, skrajni čas, da se zaprem v jamo in živim v stilu kremenčkovih (flinstones). Mogoče bi me pa kazensko preganjali zaradi neciviliziranosti . . .
Medtem na MNZ: "OK, fantje, tole presega vse meje! Tako ne gre več! Po novem bodo vsa policijska zaprosila tajna za čas trajanja postopka +20 let!"
Resno, če ne bi bil "Hitler reacts" video obrabljen v podn, bi naredil nekaj na to temo. (A se vi zajebavate? Zakaj bi jaz moral po sodno odrebo? Hočem podatke!!!!11)
I used to be with it, but then they changed what it was.
Now what I'm with isn't it and what's it seems weird
and scary to me. It'll happen to you!
Tist posnetek me je pa kar razjezil, skrajni čas, da se zaprem v jamo in živim v stilu kremenčkovih (flinstones). Mogoče bi me pa kazensko preganjali zaradi neciviliziranosti . . .
Kar sprehodi se nag, te bodo hitro kaznovali zaradi neciviliziranosti. S tem, da nobenemu nič ne škoduješ, niti ga ne ogrožaš, vendar taki so zakoni.
Medtem na MNZ: "OK, fantje, tole presega vse meje! Tako ne gre več! Po novem bodo vsa policijska zaprosila tajna za čas trajanja postopka +20 let!"
Resno, če ne bi bil "Hitler reacts" video obrabljen v podn, bi naredil nekaj na to temo. (A se vi zajebavate? Zakaj bi jaz moral po sodno odrebo? Hočem podatke!!!!11)
Edino v totalitarnih naci-komunističnih sistemih, je lahko "razžalitev politikov" obravnavana kot kaznivo dejanje. V pravi demokraciji tega nebi smeli poznati.
Tako je. V pravi demokraciji tudi ne obstaja sovražni govor.
Ker imajo čisto vsi politiki nabite egote in nežne dušice, je "razžalitev" lahko karkoli, tudi če rečem da je politik X nesposoben za opravljanje svoje funkcije. Sovražni govor je nekaj drugega.
Ščitenje lika in dela politikantov, je zadnja stvar s katero bi se morala Slo policija ukvarjat.
Kakorkoli se vzame,brez sodne odredbe ni mogoče pridobiti podatkov o določeni osebi,policija bi to že morala vedeti kaj se nekaj sprenevedajo!
Motiš se. V zadnjem desetletju je bilo v zakonodajo vpeljanih kar nekaj rešitev, ki Policiji in potencialno tudi raznim inšpekcijam dovoljujejo dostop do nekaterih osebnih podatkov mimo kakršnih koli sodnih odredb ali sodnega nadzora nad upravičenostjo in sorazmernostjo.
Tudi to, kar je že sedaj možno, velikokrat ne zadosti njihovim apetitom, saj so predlagali tudi še dodatne "sprostitve" omejitev, ki pa vsaj zaenkrat še niso bile sprejete. Vse naenkrat pač ne gre.
Najtežje pa jih je poslušati, ko razlagajo o obremenitvah in zastojih, ki naj bi jih povzročali preiskovalni sodniki. Torej tisti sodniki, ki imajo 24/7 dežurstva, ki so vedno na voljo, ko je potrebno nekoga privesti, da se mu lahko odredi pripor, tisti, ki lahko izdajo ustno odredbo po telefonu, če se gre za urgentno zadevo. Ti so očitna težava pri bolj "optimalnem" kriminalističnem delu.
Nikoli pa ni bilo odgovorjeno na vprašanje zakaj nekaterih predlogov ti sodniki preprosto ne podpišejo. Zakaj nekatere predloge preprosto zavrnejo. To so skriti podatki, o njih se statistike ne vodi. Ravno tako se ne more izvedeti kakšna je bila vsebina teh zavrnjenih predlogov. Samo ta vpogled pa bi zanesljivo razkril resnične želje in ideje, ki jih ima kriminalistična policija, kadar se ji "malo zatakne".
No, ko bodo še te zadnje varovalke odstranjene (ko bo to urejal državni tožilec, ki vodi postopek in mu je v interesu, da se zbere obremenilne dokaze, ne pa nujno tudi da je zbiranje sorazmerno z kakšno zapostavljeno ustavno pravico), bo to seveda "rešeno". "Urejeno". "Optimizirano".
Potem bodo manjkali samo še privat zapori, kjer je lastnikom v interesu da so kapacitete vedno polno zapolnjene . Slovenija drvi vedno bolj v smer SZ pod Stalinom.
Kakorkoli se vzame,brez sodne odredbe ni mogoče pridobiti podatkov o določeni osebi,policija bi to že morala vedeti kaj se nekaj sprenevedajo!
Motiš se. V zadnjem desetletju je bilo v zakonodajo vpeljanih kar nekaj rešitev, ki Policiji in potencialno tudi raznim inšpekcijam dovoljujejo dostop do nekaterih osebnih podatkov mimo kakršnih koli sodnih odredb ali sodnega nadzora nad upravičenostjo in sorazmernostjo.
Tudi to, kar je že sedaj možno, velikokrat ne zadosti njihovim apetitom, saj so predlagali tudi še dodatne "sprostitve" omejitev, ki pa vsaj zaenkrat še niso bile sprejete. Vse naenkrat pač ne gre.
Najtežje pa jih je poslušati, ko razlagajo o obremenitvah in zastojih, ki naj bi jih povzročali preiskovalni sodniki. Torej tisti sodniki, ki imajo 24/7 dežurstva, ki so vedno na voljo, ko je potrebno nekoga privesti, da se mu lahko odredi pripor, tisti, ki lahko izdajo ustno odredbo po telefonu, če se gre za urgentno zadevo. Ti so očitna težava pri bolj "optimalnem" kriminalističnem delu.
Nikoli pa ni bilo odgovorjeno na vprašanje zakaj nekaterih predlogov ti sodniki preprosto ne podpišejo. Zakaj nekatere predloge preprosto zavrnejo. To so skriti podatki, o njih se statistike ne vodi. Ravno tako se ne more izvedeti kakšna je bila vsebina teh zavrnjenih predlogov. Samo ta vpogled pa bi zanesljivo razkril resnične želje in ideje, ki jih ima kriminalistična policija, kadar se ji "malo zatakne".
No, ko bodo še te zadnje varovalke odstranjene (ko bo to urejal državni tožilec, ki vodi postopek in mu je v interesu, da se zbere obremenilne dokaze, ne pa nujno tudi da je zbiranje sorazmerno z kakšno zapostavljeno ustavno pravico), bo to seveda "rešeno". "Urejeno". "Optimizirano".
Se strinjam (Primož, skrajni čas, da dodaš gumbka: "Všečkam" in "Hvala").
Sem pa prepričan, da statistika (zavrnjenih odredb preiskovalnih) je. Če je ne organizirano in korektno vodi GPU ali Ministrstvo, jo pa sodišča sama (pravi naslov je evidenčni oddelekVS, ki bdi nad statistiko in prakso).
Žalostno je, da Slovenija postaja čedalje bolj policijska država, pa na žalost Slovenija ni edina v tem...
Človek bi pričakoval, da bodo odprtost, človekove pravice in svoboščine prioriteta moderne službe.
Policija ima svoje težnje, nočem pa razumeti, zakaj ji politika servilno pri tem pomaga. Saj kot pravijo vrhunski politiki pri nas, ki so ss znašli v postopkih, da je tako ali tako politično to motivirna ipd.
Pa naj spomnim, verbalne delikte sicer res poznamo že od prej, a zadnje novsliranje je ta doživel pravpod Janševo vlado in stopilo v veljavo 1. 11. 2008. Hecno je, da največ zasebnih kazenskih pade prav iz njihovih logov, čeprav jih strašno zmoti, če kdo njihove naznani ali zasebno preganja.
Prav ta podlaga pa je največ krat povod za ravnanje policije, o katerem zdaj teče debata. Bog ne daj, da še zadnje varovalke izginejo iz procesnih in posebnih zakonov!
Hkrati se trenutno v medresorskem usklajevanju nahaja novela ZKP, ki bo operaterjem iz 149.b/3 člena ZKP dodala še upravljalce spletnih strani in tako rešila nepremostljivo oviro slovenske policije, ki bi drugače morala v teh primerih hoditi po sodne odredbe, kar predstavlja hud napor in pomembno znižuje storilnost slovenske policije.
Hkrati se trenutno v medresorskem usklajevanju nahaja novela ZKP, ki bo operaterjem iz 149.b/3 člena ZKP dodala še upravljalce spletnih strani in tako rešila nepremostljivo oviro slovenske policije, ki bi drugače morala v teh primerih hoditi po sodne odredbe, kar predstavlja hud napor in pomembno znižuje storilnost slovenske policije.
Čestitke za fantastično napisan sarkazem.
To se tudi jaz sprašujem, saj so javni uslužbenci oz. funkcionarji inne gre za os. podatke. Nobene potrebe ni po anonimizaciji v tem primeru.
To se tudi jaz sprašujem, saj so javni uslužbenci oz. funkcionarji inne gre za os. podatke. Nobene potrebe ni po anonimizaciji v tem primeru.
Morda preprosto zato, da se ne bi zameglilo sistemske težave z imenovanjem posameznikov o katerih ima lahko še zlasti lokalno okolje takšno ali pa drugačno mnenje.
Fokus je vsaj zame na dejanjih in temu, da so njihova ravnanja simptom mnogo širšega problema. Kdo so bili "povzročitelji" mi v tem primeru ni pomembno. Pepe ali Francelj, problem je sistemske narave, da se takšne stvari sploh lahko dogajajo.
To se tudi jaz sprašujem, saj so javni uslužbenci oz. funkcionarji inne gre za os. podatke. Nobene potrebe ni po anonimizaciji v tem primeru.
Morda preprosto zato, da se ne bi zameglilo sistemske težave z imenovanjem posameznikov o katerih ima lahko še zlasti lokalno okolje takšno ali pa drugačno mnenje.
Fokus je vsaj zame na dejanjih in temu, da so njihova ravnanja simptom mnogo širšega problema. Kdo so bili "povzročitelji" mi v tem primeru ni pomembno. Pepe ali Francelj, problem je sistemske narave, da se takšne stvari sploh lahko dogajajo.
Fix the system, fix the problem.
Se absolutno strinjam, kje je fokus in da ne žrtve ne preganjalci niso v prve planu konstruktivne debate (morda drugi v smislu kritike).
Toda uradne os. so se dolžne predstaviti in tudi v dokumentih, v kolikor niso v celoti ali deloma (zakonito opredeljeni kot) tajni, je njihova identiteta javna, saj to zagotavlja (prej ali slej) javnost postopka. Tudi v medijih (ki so glavni steber nadzora javnosti) nisem zasledil, da ne bi poročali o imenih sodnikov, tožilcev in celo policistih (v kar nekaj odmevnih primerih).
Eno je, kaj je dovoljeno. Drugo je, kaj je potrebno ali smiselno. Sam v temu vidim predvsem sorazmernost, ker menim, da njihovo razkrivanje v tem primeru ne bi služilo konstruktivnem namenu.
Eno je, kaj je dovoljeno. Drugo je, kaj je potrebno ali smiselno. Sam v temu vidim predvsem sorazmernost, ker menim, da njihovo razkrivanje v tem primeru ne bi služilo konstruktivnem namenu.
Sploh ne gre za neko arbitrarno presojo in/ali tehtanje sorazmernosti. Če že, z ustrezno (zakonito) oznako tajnosti na dokumentih/delu organov, saj so sicer ti podatki a priori (deklarativno) javni!
Zakaj točno se takšno delo še vedno dopušča? Zakaj poskušajo enkrat MNZ, enkrat pa Policija spremeniti zakon, da se bi odstranilo zahteve po sodnih odredbah? Zakaj jim to na dolgi rok dejansko uspeva?
Še ena stvar mi pade v oči. Kako vedo, da so izjave res neresnične? Ali ne odloča o tem sodišče, kaj je resnično in kaj ne?
Dobro si opazil, tudi mene je to zbodlo. Ja, če je občinski veljak reku, da je neresnično, je ziher tko, ane (nuben se še ni nikol zlagal). Ne rabmo sodišč sploh.
Še nepristranskega dopisa ne napišejo, le zkaj jim pol ne bi zaupali? Dejmo jim še več pooblastil
Zakaj točno se takšno delo še vedno dopušča? Zakaj poskušajo enkrat MNZ, enkrat pa Policija spremeniti zakon, da se bi odstranilo zahteve po sodnih odredbah? Zakaj jim to na dolgi rok dejansko uspeva?
Kje so ta imena?
To tudi meni ni niti najmanj jasno, zakaj.
Veljaki političnih strank z velikim javnomnenjskim in parlamentarnim vplivom to podpirajo, še zlasti, ko so v vladi. V isti sapi pa kričijo, kako se jih politično preganja in se jim krši vse po spisku.
Ali se ni v enakem obdobju lani oglašala KPK na temo transparentnosti pisanja zakonodaje? Obregnila se je sicer ob nekaj drugega, korupcijo, a premalo transparentno pisanje in otopelost medijskega poročanja spodkopavata javno razpravo (predvsem strokovne javnosti). Kje je sploh ta? Kje so imena (ki bi se javno izpostavila in povedala, zakaj je to slabo oz. nespametno)?
Imena piscev in predlagateljev potrebujemo tudi zato, da bomo vedeli, kdo se je šel šalabjzeraj in tako vršili nadzor javnosti ter da se ga preprosto k pisanju ne povabi več, če mu to pač ne gre od rok/nima ustreznega znanja.
Tu je še en pomemben vidik, kaznovanje tistih, ki so pri svojem delu kršili (morebiti tudi kazensko) zakonodajo (lagali sodišču, opravljali nezakonit nadzor, zlorabljali pooblastila ali vsaj bili nevestni pri delu). Očitno KZ ne velja za vse enako!
Super prispevek! Da vidimo kaj se dogaja za zaveso.
Klasična: vse vemo - takoj sodeluj in priznaj! Mi do teh podatkov vedno prišli smo, in tudi prišli bomo. me spominja na tisto YU šalo JNA pozna vse elemente v periodnem sistemu, kot tudi tiste izven njega.. Policija izvaja scanje po svobodi govora. O javnih osebah, kot so politiki (in župani) imajo ljudje vedno pravico govorit da so debili in kreteni. Tudi če niso! To je osnova demokracije. Nasprotje so pa razni *izmi in *akture.
Splošno za vse. Zakon pod določenimi pogoji seveda dopušča prisluškovanje, zasledovanje, pridobivanje osebnih podatkov, itd. Tako je vedno bilo in tako vedno bo. Bistven element normalne družbe pa je, da so ti nujni posegi v zasebnost vedno nadzorovani, posamično odobreni in sorazmerni.
Nadzorovani pomeni, da mora njihovo upravičenost presoditi oseba, ki nima jasnega interesa, da te podatke pridobi. V Sloveniji to vlogo trenutno opravljajo preiskovalni sodniki. Kjer jih še niso "odpravili" ali pa "pozabili" uvesti.
Posamično odobreni pomeni, da mora biti za vsak ukrep jasno določeno nad kom se ga izvaja in koliko časa se ga izvaja. V Sloveniji se je že nekajkrat poskusilo uzakoniti ukrepe, ki bi se izvajali nad vsemi osebami, ki se trenutno nahajajo na neki geografski lokaciji (npr. na demonstracijah pred Državnim zborom) ali pa se jih izvaja neomejeno dolgo (Evropsko sodišče je nedavno razsodilo, da prisilna hramba podatkov o komunikacijah na rezervo ni ravno zakonita).
Sorazmerni pomeni, da mora biti škoda, ki jo takšen ukrep povzroči nedvomno manjša od škode, ki bi jo kdorkoli utrpel, če se takšnega ukrepa ne bi moglo izvesti in, da se te škode ne da preprečiti z uporabo kakšnega milejšega ukrepa. V Sloveniji zakonodaja, ko sem jo zapuščal, recimo ni videla sorazmernosti v avtomatičnem posredovanju lokacije klicočega za klic v sili na (pa čeprav klicoči morda ne more govoriti), hkrati pa sedaj že malo starejša sodba Vrhovnega sodišča pravi, da je sorazmerno, če policija pridobi osebne podatke nekoga brez odredbe sodišča, če ta komunicira preko medmrežja tako, da ne poskuša skriti svoje identitete oziroma IP naslova.
Poslovna skrivnost napram zakonu, ki nekaj predpisuje nima nikakršne veljave. Čeprav se v Sloveniji ugotavlja, da lahko navadno pogodbeno določilo med državo in ponudnikom določi, da se vsebine pogodbe ne sme razkriti, ne glede na Zakon o dostopu do informacij javnega značaja.
Če slučajno kje opaziš sakrazem, moram reči, da je to popolnoma namerno in cinično.
Nekaj me pa vseeno zanima,v primeru ko je nas vse državljane janezek javno označil za 'leve fašiste' in 'zombije' se ni nihče niti zganil,kaj da bi se policija,pa to spada pod javno žalitev in sovražni govor...če pa nekdo v jezi napiše na spletni strani da ga bo pričakal z bombo je pa takoj halo in ovadbe,sprašujem se že v kakšni državi to jst živim???
Čudne reči so to. Sam še kar čakam večje število internetih nabildancev, da me pridejo nalomit, pa tudi vse obrekovanje, neresnične objave in žaljivke še kar niso prijele... nobene potrebe, da bi klical policijo ne čutim. Očitno nisem zrel za te bolj "fine" oblike diskurza. Ali pa sem enostavno prerasel klicanje mamice na pomoč za vsak drek... kar sicer ne more biti pojasnilo, ka li? Saj ni mogoče, da je ta biserni izbor naše vrste... v bistvu na ravni majhnih otrok?
I used to be with it, but then they changed what it was.
Now what I'm with isn't it and what's it seems weird
and scary to me. It'll happen to you!
Slo tech daje podatke o ip-jih direkt policiji! pazte se!
To potrebuje podrobnejša pojasnila in argumente (beri: dokaze), ki bi nas prepričali.
Pravkar je policija dobila IP številke vseh uporabnikov, ki berete to temo (ne pa tudi nedvoumne povezave z uporabniškimi imeni).
Pojasnilo: gre za vklučitev neopazne slike s strežnika policije. Slika bi lahko bila tudi opazna, del konstruktivne vsebine, ali pa celo gostovana na nekem tretjem "zasebnem" strežniku, ki na videz s policijo ne bi imel nič skupnega. Rešitev je dovoljevanje vključevanja vsebin (v tem primeru slik) samo iz določenih, zaupanja vrednih strežnikov (lastnih static.slo-tech.com ali imgur.com ali državni shrani.si) ali pa kopiranje vseh vsebin na lastne strežnike (kar pa lahko privede do težav z avtorskimi pravicami). Content Security Policy @ Wikipedia
Poslovna skrivnost napram zakonu, ki nekaj predpisuje nima nikakršne veljave.
Pričakujem necenzurirane skene vseh kreditnih map, ki so povzročile večmiljardno škodo v bankah, od največje do najmanjše. Dokler mi to ne dostavijo pa lahko policija sama sebi kruli kako dela v našo korist. Vsi prašički v parlamentu ji pa veselo pritrjujejo. Škoda da ne vedo, da ta vlak pelje v "klavnico".
Poslovna skrivnost napram zakonu, ki nekaj predpisuje nima nikakršne veljave.
Pričakujem necenzurirane skene vseh kreditnih map, ki so povzročile večmiljardno škodo v bankah, od največje do najmanjše. Dokler mi to ne dostavijo pa lahko policija sama sebi kruli kako dela v našo korist. Vsi prašički v parlamentu ji pa veselo pritrjujejo. Škoda da ne vedo, da ta vlak pelje v "klavnico".
Najprej s prstom pokaži na zakon, ki to predpisuje. Ko ga najdeš, je tvoja težava rešena, ker boš lahko s sklicevanjem na tisti zakon dosegel, kar si želiš.
Najprej s prstom pokaži na zakon, ki to predpisuje. Ko ga najdeš, je tvoja težava rešena, ker boš lahko s sklicevanjem na tisti zakon dosegel, kar si želiš.
Le nekaj zakonov, ki daje policiji možnost, da se te podatke razkrije vsaj preisklovalcem:
Zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti 240. člentt
(1) Kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist ali povzročil premoženjsko škodo, zlorabi svoj položaj ali dano zaupanje, prekorači pravice ali opusti dolžnosti, ki jih ima na podlagi zakona, drugega predpisa, akta pravne osebe ali pravnega posla glede razpolaganja s tujim premoženjem ali koristmi, njihovega upravljanja ali zastopanja, se kaznuje z zaporom do petih let.
(2) Če je bila z dejanjem iz prejšnjega odstavka pridobljena velika premoženjska korist ali povzročena velika premoženjska škoda in je storilec hotel sebi ali komu drugemu pridobiti tako premoženjsko korist ali drugemu povzročiti tako premoženjsko škodo, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(3) Če je bilo dejanje iz prvega odstavka tega člena ttPrikaži storjeno zato, da storilec sebi ali komu drugemu pridobi nepremoženjsko korist, se storilec kaznuje z zaporom do dveh let.
Uradni list RS, št. 50/2012 z dne 29. 6. 2012: 240. člen KZ-1
in
Poslovna goljufija 228. člentt
(1) Kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri sklenitvi ali izvajanju pogodbe ali posla preslepi drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, ali s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene, zaradi delne ali celotne neizpolnitve obveznosti pa si pridobi premoženjsko korist ali nastane za stranko ali koga drugega premoženjska škoda, se kaznuje z zaporom do petih let.
(2) Če je zaradi dejanja iz prejšnjega odstavka pridobljena velika premoženjska korist ali nastala velika premoženjska škoda, se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(3) Če je zaradi dejanja iz prvega odstavka tega člena ttPrikaži pridobljena majhna premoženjska korist ali nastala majhna premoženjska škoda, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
in
Povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem 226. člentt
(1) Kdor, zato da obveznosti ne bi bile plačane, navidezno ali dejansko poslabša svoje premoženjsko stanje ali premoženjsko stanje drugega dolžnika in s tem povzroči stečaj ali kdor z enakim namenom povzroči izpolnitev pogojev za izbris gospodarske družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti brez likvidacije, tako da:
1) premoženje ali njegov del, ki bi sodil v stečajno maso, navidezno proda, odsvoji brezplačno ali za izredno nizko ceno ali uniči;
2) sklene lažno pogodbo o dolgu ali prizna neresnične terjatve;
3) prikrije, uniči, spremeni ali tako vodi poslovne knjige ali listine, da se iz njih ne more ugotoviti dejanskega premoženjskega stanja ali plačilne sposobnosti;
4) na drug goljufiv način doseže, da se začne stečajni postopek ali postopek za izbris gospodarske družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti brez likvidacije, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(2) Kdor ve, da sam ali kdo drug kot plačnik ni zmožen plačila, pa nesmotrno troši sredstva, se čezmerno zadolžuje, sklepa škodljive pogodbe, neodplačno ali navidezno ali pod ceno prenaša premoženje na druge osebe ali na drug način zmanjšuje vrednost svojega premoženja ali premoženja oziroma podjetja, ki ga upravlja ali opušča pravočasno zavarovanje ali uveljavljanje terjatev, ali kako drugače očitno krši svoje dolžnosti pri vodenju gospodarske dejavnosti ali finančnem poslovanju in s tem povzroči dolgoročno plačilno nesposobnost ali prezadolženost, pa zaradi tega pride do stečaja ali izpolnitve pogojev za izbris gospodarske družbe po uradni dolžnosti brez likvidacije in do večje premoženjske škode za upnike, se kaznuje z zaporom do petih let.
(3) Če je zaradi dejanj iz prejšnjih odstavkov nastala velika premoženjska škoda, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
in
Preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti 230. člentt
(1) Kdor zase ali za koga drugega pridobi posojilo, investicijska sredstva, subvencijo ali kakšno drugo ugodnost za opravljanje gospodarske dejavnosti, čeprav ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, s tem da posojilodajalcu ali drugemu, ki je pristojen za podelitev ali odobritev take ugodnosti, predloži neresnične ali nepopolne podatke o premoženjskem stanju, bilancah, dobičku ali izgubi ali druge podatke, pomembne za odobritev posojila ali ugodnosti oziroma te podatke zamolči, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh let.
(2) Kdor tistega, ki je podelil ali odobril posojilo ali ugodnost iz prejšnjega odstavka, preslepi glede namena uporabe ali mu prikrije, da jih je uporabil v druge namene, kot so bili odobreni ali dogovorjeni, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let.
Uradni list RS, št. 50/2012 z dne 29. 6. 2012: 230. člen KZ-1
Kopije bi morali dobiti preiskovalci/kriminalisti, potem pa po ZDIJZ (s prikritimi osebnimi podatki) tudi javnost. A če nekaj "ni v interesu preiskave" je tudi imuno na ZDIJZ?
Kopije bi morali dobiti preiskovalci/kriminalisti, potem pa po ZDIJZ (s prikritimi osebnimi podatki) tudi javnost. A če nekaj "ni v interesu preiskave" je tudi imuno na ZDIJZ?
Tebi očitno ni jasna razmejitev civilne, kazenske in procesne zakonodaje. Mešaš vse.
V kazenskem pravu se interes javnosti upošteva drugače! Sojenje je načeloma javno, in je javnost upravičena izvedeti, kaj se je dogajalo tudi v ozadju poslov, če so ti bili neupravičeno označeni kot poslovna skrivnost, zgolj zato, da bi se prikrivalo KD ali kaj drugega v nasprotju s pravico interesa javnosti, da bi za to izvedela. V kolikor pa za del posla ali v celoti sodišče oceni, da velja poslovna skrivnost in jo je še naprej potrebno varovati, lahko deloma (najpogosteje) ali v celoti (ne vem, če obstaja tak primer) zapre obravnavo za javnost.
.
