» »

Z meritvami polarizacije sevanja ozadja zaznali gravitacijske valove

Z meritvami polarizacije sevanja ozadja zaznali gravitacijske valove

Temperatura sevanja ozadja, kot jo je izmeril satelit PLANCK.

Polarizacija sevanja ozadja, kot jo je iz meril BICEP2.

BICEP

Slo-Tech - Harvard-Smithsonian Center za astrofiziko je objavil prve rezultate (članek na arXivu), ki neposredno potrjujejo teorijo inflacije, po kateri se je vesolje v prvem delčku sekunde po velikem poku (od 10-36 do 10-32 sekunde) izjemno napihnilo in svojo prostornino povečalo vsaj za faktor 1078. Ekipa na projektu BICEP2 je v mikrovalovnem sevanju ozadja zaznala gravitacijske valove, kar je korak k potrditvi pravilnosti teorije inflacije.

Mikrovalovno sevanje ozadja je najstarejša slika vesolja, ki jo imamo. Gre za ostanke svetlobe iz starosti vesolja 380.000 let, ko se je vesolje dovolj ohladilo, da so nastali atomi in je postalo prozorno. Pred to točko svetloba ni mogla uiti materiji, zato vesolje ni bilo prozorno. Takrat oddana svetloba pri rekombinaciji protonov in elektronov v vodikove atome pa je potovala v času in prostoru vse do danes. Do danes se je sevanje, ki sta ga leta 1964 nehote odkrila Penzias in Wilson ter kasneje za odkritje prejela Nobelovo nagrado, tako ohladilo, da ima svoj vrh v mikrovalovnem delu spektra. To ustreza sevanju črnega telesa s temperaturo 2,73 K. Za mikrovalovno sevanje ozadja se zdi, kakor da enakomerno prihaja iz vseh strani vesolja, a ni povsem izotropno. V njem najdemo manjše nepravilnosti oziroma anizotropijo, kar kaže na nehomogenosti v zgodnjem vesolju.

Sedaj pa so znanstveniki objavili meritve, ki dokazujejo gravitacijske valove. Meritve temperature sevanja ozadja so dobro znane in pričajo o nehomogenosti zgodnjega vesolja. Kolaboracija BICEP2 pa je z detektorjem na Južnem polu merila polarizacijo fotonov tega sevanja. Polarizacijo si lahko predstavljamo kot prostorsko usmerjenost vektorja električnega polja, ki sestavlja elektromagnetno valovanje. Če teorija inflacije drži, bi morali zaradi hitrosti začetnega širjenja v mladem vesolju nastajati gravitacijski valovi, ki jih lahko opazimo z merjenjem polarizacije sevanja ozadja.

Zamisel o inflaciji se je prvikrat pojavila leta 1981, od tedaj pa je doživela nekaj dodelav in predelav, nima pa še neizpodbitnega dokaza. Vsi so zelo posredni. Tudi to pot niso izmerili gravitacijskih valov ali teorije inflacije neposredno, lahko pa o tem sklepajo iz izmerjene polarizacije sevanja ozadja. To namreč teorija inflacije napoveduje kot svojo posledico, a imajo znanstveniki z najnovejšimi meritvami manjše težave - previsoke so. Izmerjena polarizacijska anomalija je za faktor dve do tri višja od napovedane, kar še ni pojasnjeno. Bodisi se napaka skriva v interpretaciji rezultatov, v sami meritvi ali pa v trenutni verziji teorije inflacije.

Inflacija namreč ni enotna teorija, ampak groba ideja, ki jo je mogoče razdelati v več teorij. Katera je najbolj točna, je odvisno od meritev in napovedi. Ena izmed možnosti je merjenje gravitacijskih valov, katerih obstoj je poznan dlje časa, neposredne meritve pa so še zelo oddaljene (ali celo nemogoče). Svetlobo lahko seveda polarizira več različnih učinkov, zato je treba biti pri interpretaciji previden. V tem primeru so izmerili karakteristično vrtinčasto polarizacijo, ki jo imenujejo B-polarizacija (zaradi sorodnosti s spreminjajočim se magnetnim poljem). Druga različica polarizacije brez vrtincev se imenuje E-polarizacija (ker bi jo lahko povzročalo spreminjajoče se električno polje). Gravitacijski valovi sicer povečajo obe, a so edini znani vir tipa B-polarizacije.

Eksperiment BICEP2 na Južnem polu je meril količino r, ki poenostavljeno povedano podaja razmerje med vrstama polarizacije. Doslej smo imeli le podatke o zgornji meji, sedaj pa imamo prvo številsko oceno, in sicer r = 0,2 (+ 0,07, -0,05). Možnost, da bi bil r enak 0, leži zunaj intervala 7 sigma in je neznatna. Sedaj pa čaka astrofizike piljenje modelov in dolgo pojasnjevanje, zakaj so izmerili dvakrat višjo vrednost od pričakovane in predhodno izračunane iz indirektnih metod. Zgodba o inflaciji je torej še daleč od zaključene.

Kot pojasnjuje John Kovac, vodja kolaboracije BICEP2, je bila meritev B-polarizacije sevanja ozadja eden najpomembnejših ciljev v kozmologiji. Južni pol so izbrali, ker je to najboljša točka za opazovanje vesolja z Zemlje, saj je to ena najbolj suhih, najčistejših in razmeroma visoko ležečih lokacij na Zemlji. To je najbliže, kolikor se lahko približamo vesolju, da smo še vedno na trdnih tleh, je slikovito pojasnil. Odzivi znanstvene srenje so zadržani, a pozitivni. Če bo odkritje zdržalo, gre zagotovo za eno največjih odkritij v zadnjem času in bi si lahko zaslužilo Nobelovo nagrado.

25 komentarjev

Ghenghiz ::

To je VELIKA rec.
Lansko leto higgs, letos tole; kaj bo naslednje leto?

Also: first.

Zvezdica27 ::

Odvisno kaj je zate velika reč... za običajneža bi bila velika reč stabilno gospodarstvo in plačilna disciplina v SLO...

ah, bluzim...

zz

Ghenghiz ::

Implicitna predpostavka bi bila, da govorim v kontekstu clanka in ne v kontekstu, npr: smrti svojca, lakote v afriki, noza na vratu, odkritja 3. testisa...

Torej: to je zame najvecje znanstveno odkritje kar ga pomnim za casa svojega zivljenja (mam slab spomin, tako da to, kar ze prej ni pomenilo veliko, pomeni se manj). Tudi lanskoletno odkritje higgsovega bozona, ceprav velika senzacija iz vec vidikov, se mi ne zdi tako pomembno.
Zdaj je treba meritve samo se ponovit in potrdit...

Oberyn ::

Zanimivo pri tem sevanju ozadja je, da Penzias in Wilson tega sploh nista želeli odkriti, to sta smatrala za napako, na vsak način sta se tega odkritja želela znebiti in sta celo razstavila in spet sestavila vso svojo opremo, da bi se ga znebila. Pa ni šlo in sta fasala Nobelovo.

Po drugi strani je pa takrat en ruski fizik to sevanje napovedal, samo ni imel antene, da bi ga izmeril. Celo objavil je seznam anten, ki bi ga lahko izmerile, in antena Penziasa in Wilsona je bila na seznamu. Ampak Rus ni imel dostopa do odličnih znanstvenih revij, pač pa je objavljal v zborniku lokalne kmetijske zadruge. Život je borba, a u borbi se gubi...

gus5 ::

No, niso zaznali gravitacijskih valov, pač pa njihove "odtise" v sevanju (polarizacija). Ta zaznava neposredno torej ne dokazuje nič, le posredno. Podobno je tudi s Higgsovim bozonom, ta je "zaznan" le statistično.

echo ::

Vsak delec je zaznan le statistično.

PNG ::

Ampak ce lahko pokazes, da gre za statisticni podatek izven moznosti statisticne napake, je statistika le slabsalni pridevek. Ali?

Ghenghiz ::

gus5 je izjavil:

No, niso zaznali gravitacijskih valov, pač pa njihove "odtise" v sevanju (polarizacija). Ta zaznava neposredno torej ne dokazuje nič, le posredno. Podobno je tudi s Higgsovim bozonom, ta je "zaznan" le statistično.


Ce je nekaj dokazano, je vazno na kaksen nacin je dokazano? Je treba potem manj verjeti izrekom dokazanim z indukcijo kot s kontradikcijo?
Ce tako gledas, potem ze zeloooooooooooo dolgo nismo nic dokazali, ker vse merimo preko senzorjev in torej posredno. Razlika med obicajnim laboratorijskim poskusom in tem je, da je tukaj okolje in vzorec prispevalo vesolje samo. Ce se pravilno identificira in uposteva vplive okolja (kar je problem pri vsakem laboratorijskem poskusu), zakaj bi potem bila stvar preverjena na taksen nacin manj dokazana. Kot pa vsi pravijo, je pa seveda treba meritve se preverit, ker poskus mora biti ponovljiv.

Dokazanost je zelo enostavna lastnost. Ali je nekaj dokazano, ali pa ni. Kar tebe verjetno zuli je to, da je pri tem sevanju treba predhodno dokazat, da je taksno sevanje lahko posledica le gravitacijskih valov. Ne poznam fizike na tem nivoju, da bi si lahko na to sam odgovoril. Ampak sklepajoc iz vsega danes prebranega (ne samo na slo-tech), odzivu mnozice strokovnjakov in dvoma, da bi kdorkoli 9 let sredi nicesar iskal nekaj s tako visokim potencialom za brezveznost, bi rekel, da so si strokovnjaki o tem precej enotnega mnenja.

gus5 ::

Ghenghiz je izjavil:

Dokazanost je zelo enostavna lastnost. Ali je nekaj dokazano, ali pa ni.

Pri vsakem dokazovanju so pomembni "kriteriji" dokazovanja (epistemološki okvir). Za srednjeveškega človeka je bila ptolomejska geocentrična teorija ustroja vesolja povsem samoumevna in "dokazana"; nenazadnje je lahko vsakdo z zdravim vidom na jasen dan "zaznal" sončevo pot okoli Zemlje. (Verjetno je Galilejo, ki je spodbijal geocentrično teorijo, veljal za pravega čudaka svoje dobe, za RKC pa je predstavljal nevarnost; tako kot Giordano Bruno in Kopernik pred njim.) V znanosti ne obstajajo poslednje Resnice, tudi ne zgolj eno tolmačenje istih oz. podobnih fenomenov. Če že govorimo o gravitaciji: Einstein jo je pojasnil s pomočjo koncepta prostor-čas (prostor dobi lastnosti polja), zanimivo pri tem pa je, da čas v realnem sploh - ne obstaja! (Čas je fizikalna količina, ne fizična.) Rečeno drugače, ne obstajajo dokazi, ki bi potrjevali univerzalno veljavnost Einsteinove relativnostne teorije, česar se je zavedal tudi sam Einstein, še več, podal je celo pogoje ovržbe lastne teorije. In tako kot velja, da Einsteinove teorije ni moč brati kot poslednje, dokazane, občeveljavne Resnice, to velja tudi za teorijo inflacije.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gus5 ()

srnjak ::

gus5 je izjavil:

Verjetno je Galilejo, ki je spodbijal geocentrično teorijo, veljal za pravega čudaka svoje dobe, za RKC pa je predstavljal nevarnost; tako kot Giordano Bruno in Kopernik pred njim.


Verjetno si imel v mislih heliocentrično teorijo?

schurda ::

srnjak je izjavil:

gus5 je izjavil:

Verjetno je Galilejo, ki je spodbijal geocentrično teorijo, veljal za pravega čudaka svoje dobe, za RKC pa je predstavljal nevarnost; tako kot Giordano Bruno in Kopernik pred njim.


Verjetno si imel v mislih heliocentrično teorijo?


Ne, prav je.

Moram reči, da je teorija inflacije vsaj meni malo tuja v smislu sprejemanja. Tudi v knjigi Prve 3 minute ni še kaj veliko govora o tem. Žal pa se bo treba sprijazniti z resnico, če se tako pokaže. Tista inflacija 10^n mi res ne gre v račun no, še posebno ker tudi danes ne poznamo 90% snovi in energije. Zakaj bi jo v preteklosti?
I want to know God's thoughts, the rest are details. (Einstein)

d0rK ::

Oberyn je izjavil:

Po drugi strani je pa takrat en ruski fizik to sevanje napovedal, samo ni imel antene, da bi ga izmeril. Celo objavil je seznam anten, ki bi ga lahko izmerile, in antena Penziasa in Wilsona je bila na seznamu. Ampak Rus ni imel dostopa do odličnih znanstvenih revij, pač pa je objavljal v zborniku lokalne kmetijske zadruge. Život je borba, a u borbi se gubi...


A tale ruski znanstvenik?

Ghenghiz ::

gus5 je izjavil:

Ghenghiz je izjavil:

Dokazanost je zelo enostavna lastnost. Ali je nekaj dokazano, ali pa ni.

Pri vsakem dokazovanju so pomembni "kriteriji" dokazovanja (epistemološki okvir). Za srednjeveškega človeka je bila ptolomejska geocentrična teorija ustroja vesolja povsem samoumevna in "dokazana"; nenazadnje je lahko vsakdo z zdravim vidom na jasen dan "zaznal" sončevo pot okoli Zemlje. (Verjetno je Galilejo, ki je spodbijal geocentrično teorijo, veljal za pravega čudaka svoje dobe, za RKC pa je predstavljal nevarnost; tako kot Giordano Bruno in Kopernik pred njim.) V znanosti ne obstajajo poslednje Resnice, tudi ne zgolj eno tolmačenje istih oz. podobnih fenomenov. Če že govorimo o gravitaciji: Einstein jo je pojasnil s pomočjo koncepta prostor-čas (prostor dobi lastnosti polja), zanimivo pri tem pa je, da čas v realnem sploh - ne obstaja! (Čas je fizikalna količina, ne fizična.) Rečeno drugače, ne obstajajo dokazi, ki bi potrjevali univerzalno veljavnost Einsteinove relativnostne teorije, česar se je zavedal tudi sam Einstein, še več, podal je celo pogoje ovržbe lastne teorije. In tako kot velja, da Einsteinove teorije ni moč brati kot poslednje, dokazane, občeveljavne Resnice, to velja tudi za teorijo inflacije.


Spet ponavljam svoj disclaimer: Sem smatral, da se govori o modernih teorijah, ki slonijo na znanstveni metodi in ne o srednjeveskem bluzenju. Pri tem sem za pomen besede dokaz ciljal na to, kar se v modernem casu smatra za dokaz v znanosti in ne na to, kaj vse semanticno bi to, lahko zdaj ali kadarkoli prej pomenilo. Nek okvir tega, kar smatramo za resnico in logicno je pac treba postavit (in se zavedat njegove pomankljivosti), drugace gremo lahko vsi nazaj na drevesa.
Od Einsteina do danes je preteklo ze veliko casa in bilo narejenega ogromno dela. Vse kar danes vemo o relativnosti ni samo na njegovem zeljniku zrastlo, niti ni on v znanstvenem rambo-stylu lastnorocno vsega preveril s kaj pa vem koliko razlicnimi poskusi.

Ampak vse to je tako ali tako tukaj nepomembno. Da dokazes A->B ne rabis dokazat, da je A prav. A ves kolk matematikov bi se ga zapilo do smrti, ce bi bilo tako? Je pa res, da ce A ne drzi, da je potem kakrsno koli jodlanje z B kljub dokazu A->B lahko zgolj zanimiva tema za na vprasljivo zabavo ali pa za v mindfuck racunalniske igrice.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Ghenghiz ()

gus5 ::

Zaznava gravitacijskih valov, piše v članku, naj bi bila neposreden dokaz pravilnosti teorije inflacije. Ta trditev je sporna zato, ker gravitacijskih valov NISO zaznali, zaznali so domnevno njihove "odtise" v pra-sevanju. Posledično to tudi pomeni, da dokazi o pravilnosti teorije inflacije niso neposredni, kvečjemu posredni. Kljub temu znanstvena teorija inflacije (pravzaprav sploh ne gre za eno poenoteno teorijo, prej za znanstveni diskurz, znotraj katerega "tekmuje" več verzij te "teorije") ni nič manj znanstvena - v znanosti celo velja nepisano načelo, da znanstvena teza, ki se je ne da ovreči, sploh ni znanstvena (prej verska dogma). To je vedel že Sokrat, to je veljalo v času Einsteina in velja danes. Skratka, nove meritve lahko vzamemo na znanje, a jih ne bomo imeli za končni dokaz o pravilnosti teorije, polarizacijske "vzorce" v pra-sevanju pa ne za dokončni dokaz o pravilnosti Eisensteinove teze o gravitacijskih valovih.

Ghenghiz ::

gus5 je izjavil:

Ta trditev je sporna zato, ker gravitacijskih valov NISO zaznali, zaznali so domnevno njihove "odtise" v pra-sevanju. Posledično to tudi pomeni, da dokazi o pravilnosti teorije inflacije niso neposredni, kvečjemu posredni.

Ghenghiz je izjavil:

Ce je nekaj dokazano, je vazno na kaksen nacin je dokazano? Je treba potem manj verjeti izrekom dokazanim z indukcijo kot s kontradikcijo?
Ce tako gledas, potem ze zeloooooooooooo dolgo nismo nic dokazali, ker vse merimo preko senzorjev in torej posredno.


Ce iz A neposredno (lol, kako neprimeren je ta izraz, amapk ok) sledi B in iz B neposredno sledi C, potem iz A posredno sledi C, amapk po tvojem naj bi potem C zaupal manj kot B ali A? Zakaj?

- Nikjer nisem omenil, da so meritve v tej temi potrjeno pravilne (ravno nasprotno), sem pa svoje navdusenje baziral na tem, da verjamem da so.
- Nikjer nisem omenil, da so za dobljene meritve sevanja lahko mozen vzrok le gravitacijski valovi (ravno nasprotno, ker ne poznam te fizike na tem nivoju), sem pa povedal, da meni osebno zgleda kot da so strokovnjaki o tem precej sigurni.
- Nikjer nisem omenil, da s temi meritvami lahko popolno opisemo inflacijo, ker je to bedarija in ker je ta trditev tukaj popolnoma nepomembna in nepotrebna.

Me pa zanima, kako si upas trdit, da se Einsteinove inflacije s tem ne da opisat? Torej:
- Ves katere karakteristike gravitacijskih valov se da s taksnim sevanjem dolocit?
- Ves katere karakteristike inflacije se da s tako opisanimi gravitacijskimi valovi opisat?
- Ali pa mogoce zacnimo na zacetku: Ves tocno s katerimi postulati in kako natancno je opisana Einsteinova inflacija? Kot si sam rekel, teorij inflacije je vec. Katera je torej Einsteinova? Jih je vec? Ce jih je vec je lahko pravlina samo ena. Ampak kako lahko recemo,d a je bila Einsteinova inflacija dokazana, ce smo pa vse razen ene zavrgli?

Kot vidis, je tukaj problem v poimenovanju. Recimo, da se Einsteinova inflacija imenuje vsaka inflacija, ki izhaja iz Einsteinove prvotne teorije (meni se zdi to edina moznost, ki bi za taksno grobo poimenovanje imela smisel). Ce potem dokazemo da skupno jedro vsem tem teorijam velja, a se se vedno ne moremo odlocit, katera tocno je pravilna, je potem Einsteinova teorija dakazana, ceprav ne vemo katera je pravilna (vemo pa, da katerakoli bo, da se bo imenovala Einsteinova)?

Ce banaliziram: Seveda se z enim samim poskusom ne da dokazat cele fizike, ampak vcasih je izjemen dosezek dokazat ze samo majhen zanimiv koscek.

gus5 ::

V članku imamo opravka s tremi fenomeni: A - vzorcem polarizacije pra-sevanja; B - (Einsteinovim) gravitacijskim valovanjem; C - (Guthovo) teorijo inflacije. Članek ne trdi, da sta A in B v kavzalnem razmerju, tj. A ni pogoj možnosti B in B ni pogoj možnosti A (tako A kot B sta pogojena z velikim pokom), pač pa trdi, da je s pomočjo specifik A moč neposredno zaznati B. To ne drži, saj so specifike A le sledi, odtisi B. (Če opaziš le sledi živali, ne moreš trditi, da si neposredno zaznal, tj. na lastne oči videl žival, ki je sledi pustila. Na podlagi specifik sledi lahko le ugibaš, za katero žival gre. Možno je tudi, da sledi sploh niso sledi živali, pač pa gre za odtis v blatu, ki zgolj po naključju spominja na živalsko sled.) Članek dalje tudi trdi, da specifike A neposredno potrjujejo C. Tudi to ne drži, potrditev je lahko le posredna; tj. specifike A so lahko le posreden dokaz C, ne neposreden dokaz, sploh pa ne pomenijo dokončne dokazanosti.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gus5 ()

WarpedGone ::

gus5, hvala za žarek hladnega razuma.
Zbogom in hvala za vse ribe

Ghenghiz ::

Joj, zakaj se matram, ce se od celega posta prebere prvi 2 povedi, pa se te dve narobe razume.
Grem spat, preden si kje zmislim se kaksno Einsteinovo inflacijo...

pegasus ::

Brane22 ::

Miles Mathis postavlja vprašanja, ki tudi meni kot laiku padejo na pamet:

Gravity Waves of Propaganda

Bor H ::

Tip mi je sumljiv, se strinjam, da nič ne moremo trdit dokler ne gre zadeva skozi peer review (in naknadni pregled, znanstvenikov po svetu) ampak recimo že izjava "The mainstream even admits that light is hardly affected by gravity." je totalna neumnost, predvsem, ker ravno z uklonom svetlobe zvezd okoli sonca lahko potrdimo, da gravitacija ukrivlja prostor. Potem piše "I shouldn't have to point it out, but these figures are measuring E and B, not gravity waves.", kar je sploh smešno saj sta svetloba in EM valovanju neločljivo povezana.
"To prove gravity waves, shouldn't you have to show fluctuations in the gravity field?" spet pokaže, da ne razume dobro koncepta senzorja.
Žal ne poznam dovolj dobro tega področja fizike, sem pa iz firbca pogooglal ime avtorja, med drugim je napisal članek na temo kinetične energije: http://milesmathis.com/kinetic.html
V njem napiše: "If the kinetic energy equation is developed from an acceleration, it means the energy depends on the acceleration. The particle should have kinetic energy only while it is being accelerated." S tem si podre celotno kredibilnost in če ne razume osnovnih (na tem nivoju) enačb, kako bo razumel gravitacijske valove?

Da ne bo pomote, ne branim gravitacijskih valov, ne morem pa resno jemati besed od Miles Mathisa.

Unilseptij ::

gus5 je izjavil:

V članku imamo opravka s tremi fenomeni: A - vzorcem polarizacije pra-sevanja; B - (Einsteinovim) gravitacijskim valovanjem; C - (Guthovo) teorijo inflacije. Članek ne trdi, da sta A in B v kavzalnem razmerju, tj. A ni pogoj možnosti B in B ni pogoj možnosti A (tako A kot B sta pogojena z velikim pokom), pač pa trdi, da je s pomočjo specifik A moč neposredno zaznati B. To ne drži, saj so specifike A le sledi, odtisi B. (Če opaziš le sledi živali, ne moreš trditi, da si neposredno zaznal, tj. na lastne oči videl žival, ki je sledi pustila. Na podlagi specifik sledi lahko le ugibaš, za katero žival gre. Možno je tudi, da sledi sploh niso sledi živali, pač pa gre za odtis v blatu, ki zgolj po naključju spominja na živalsko sled.) Članek dalje tudi trdi, da specifike A neposredno potrjujejo C. Tudi to ne drži, potrditev je lahko le posredna; tj. specifike A so lahko le posreden dokaz C, ne neposreden dokaz, sploh pa ne pomenijo dokončne dokazanosti.


Tudi, če na lastne oči vidiš žival, ne moreš reči, da si jo neposredno zaznal. Zaznal si njeno sliko (podobo), morda si samo haluciniral. Dokaz, kot je bil predstavljen, je dovolj za utemeljeno hipotezo (teorijo), da obstajajo gravitacijski valovi. Dokler se seveda ne dokaže drugače. Nobene teorije se ne da dokazati, da se jih samo ovreči.

Brane22 ::

Bor H je izjavil:

Tip mi je sumljiv, se strinjam, da nič ne moremo trdit dokler ne gre zadeva skozi peer review (in naknadni pregled, znanstvenikov po svetu) ampak recimo že izjava "The mainstream even admits that light is hardly affected by gravity." je totalna neumnost, predvsem, ker ravno z uklonom svetlobe zvezd okoli sonca lahko potrdimo, da gravitacija ukrivlja prostor.


OK. Ampak če sedaj prebereš svoj zadnji stavek, vidiš, da vsaj tu ni nasprotja. Gravitacija v tem primeru, kot sam praviš, ne vpliva posebej na svetlobo ampak krivi prostor, po katerem ta potuje.

Ne pravim, da ima v vsem prav ali da je njegovo videnje sveta pravo, le osnovni ugovor se mi zdi na mestu:

Kako lahko VEDO, da nič v tem vesolju ni moglo vplivati na B fluktuacije na poti svetlobe do sem ? Saj sami priznavajo, da ne vedo kaj je z 95% vesolja in so to luknjo enostavno definirali kot "dark matter/energy".

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Brane22 ()

MrStein ::

Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

jype ::



Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Einstein je imel prav: observatorij LIGO odkril gravitacijske valove! (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
9337544 (28956) Spajky
»

Gravitacijskih valov za zdaj ni

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
249790 (8028) Looooooka
»

Gravitacijski valovi zaviti v oblak prahu

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
127351 (5639) s6c-gEL
»

Z meritvami polarizacije sevanja ozadja zaznali gravitacijske valove

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
2513631 (10266) jype
»

Še o inflacijski teoriji vesolja in odkritju gravitacijskih valov, ki ima tudi naspro

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
2713448 (11093) vostok_1

Več podobnih tem