Da bi si zagotovili, da bodo uporabniki spoštovali določila o nekomercialni rabi fotografij in navedbi vira, bo uporaba nekoliko bolj zapletena. Slik ne bo mogoče prenesti na disk, ampak jih bodo lahko vdelali v strani (podobno kot lahko storimo s posnetki na YouTubu). To pomeni, da se bodo še vedno odpirale s strežnikov Getty Images, da bodo opremljene z logotipom in imenom fotografa ter da jih ne bo mogoče spreminjati, obrezovati ali kako drugače predrugačiti. Prav tako novost ne bo veljala za vse slike. Cel kup simboličnih fotografij bo seveda vključen, prav tako tudi fotografije znanih oseb in podobno, ne bodo pa vključili fotografij enkratnih svetovnih dogodkov, denimo napadov na WTC, protestov na Trgu nebeškega miru leta 1989 in podobno.
Getty Images se je za to potezo odločil, ker so ugotovili, da se njihove fotografije nelegalno na spletu tako ali tako že množično pojavljajo. Dostikrat je dovolj le zagnati Googlov iskalnik po slikah in našli bodo verzije fotografij brez vodnega žiga. Ali to pomeni, da Getty Images priznava, da je monetizacija slik na klasičen način nemogoča? Morebiti, a treba je upoštevati, da ponudba velja izključno za nekomercialno rabo. Prav tako gre prav lahko le za nov korak v monetizaciji fotografij; mogoče sledi prikazovanje oglasov na vdelanih povezavah.
In kaj sodi pod komercialno rabo? Ne vse strani, s katerimi avtorji zaslužijo kak evro, ampak le tam, kjer fotografije neposredno prodajajo ali promovirajo storitev. Blogi, ki dobijo kak dolar prek Google Ads, in celo časniki, kot je The New York Times, sem ne sodijo, dokler fotografije uporabljajo v kontekstu.
