Samsung kroti alkoholiziranje zaposlenih

The Wall Street Journal - Južni Korejci imajo, tako kot tudi mi, precejšnje probleme s prekomernim pitjem alkohola. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ga spijejo znatno več kot drugi Azijci, konkretno 14.8 litrov čistega etilnega alkohola na osebo letno (Slovenci okoli 11L/leto). Skupaj z Indijci in nekaterimi Tajci so namreč med redkimi tamkajšnjimi srečkoti, ki imajo dovolj aktivno obliko encimov alkohol-dehidrogenaza in aldehid-dehidrogenaza za razkrajanje alkohola, tako da jih eno veliko pivo še ne položi oz. jim ne pordeči obraza. Nasilje in prometne nesreče zavoljo alkohola so zato pogoste, situacijo pa še dodatno slabi popustljiv odnos družbe do alkohola. Pitje je vsesplošno sprejeto kot način preživljanja prostega časa ter krepitve medsebojnih odnosov. Časopisi redko poročajo o alkoholnih deliktih, sodišča pa alkoholiziranost včasih vzamejo celo kot olajševalno, ne oteževalno okoliščino pri odmeri kazni. Pije se predvsem piva in pa soju, to je domačo riževo žganjico, ki lahko vsebuje tudi do 45 volumskih procentov alkohola. Omejitev pri prodaji je malo, celo za mularijo.

Alkohol je tudi velik del poslovne kulture. Od nižje zaposlenih se pričakuje, da se po zaključku delovnega dne pridružijo šefom ter pri tem tudi nekaj (nemalega) spijejo. Praksi se pravi hoesik (dobesedno "večerja s sodelavci") in vključuje bogate doze sojuja, včasih tudi zmešanega z drugimi pijačami (sabalju). Pitje je bolj ali manj obvezno (beolju) in pospremljeno z glasnimi vzkliki nadrejenih. Tako pač družba pri njih deluje. Od zaposlenih se pričakuje, da svoj prosti čas preživljajo s šefi, se ga napijejo, naredijo manjšega norca iz sebe, ter jih potem ponoči pospremijo do doma, kimajoč na vsako njihovo izjavo. Tovrstni prizori so stalnica na nočnih podzemnih tako v Koreji kot na Japonskem. So tudi neformalni pogoj za dobro oceno s strani šefa ter posledično za napredovanje.

A ne več v Samsungu. Wall Street Journal piše, da je podjetje že lani jeseni uvedlo stroge omejitve te prakse. Zdaj za službene izhode velja ti. "pravilo 1-1-9", kar pomeni največ en kozarec pijače, največ eno vrsto alkohola v njem (nič mešanja) in nič pitja po 9. uri zvečer.

Novo pravilo je posledica širšega družbenega gibanja za omejitev rabe alkohola. Študije kažejo, da je alkohol glavni vzrok za tri četrtine vseh primerov motenja javnega reda in miru, ter skoraj polovico primerov nasilja v družini. Javnost je tega že počasi naveličana, zato pritiska na politiko, ta pa potem naprej na industrijo. Žgane pijače morajo od lani biti opremljene z opozorilom ministra za zdravje. Pritiska se tudi na oglaševalce, naj omejijo pojavo alkohola v reklamah, oz. da prenehajo uporabljati osebe, mlajše od 25 let (zlasti športnike in glasbenike), za promocijo alkoholnih pijač. Vrstijo se klici po omejevanje prodaje alkohola, ali vsaj prepovedi prodaje znotraj bolnišnic in drugih javnih inštitucij.

A Samsungovci so mnenja, da je njihovo podjetje šlo že kar malo predaleč. Nekateri šefi in celo novo zaposleni tožijo, da pitja preprosto "več ni dovolj". Delavci so še lani v svojih CV-jih navajali celo "pivske izkušnje"; zdaj to več ne šteje. Pravijo, da bi malo več alkohola in sproščenosti nikakor ne bi škodilo.