» »

Laserski antitiskalnik

New Scientist - Raziskovalci z Univerze v Cambridgeu so razvili laserski antitiskalnik, ki počne ravno nasprotno kot pravi tiskalniki - z uporabo laserskega žarka briše sledi črnila s papirja, ne da bi slednjega pri tem poškodoval.

Pri laserskih tiskalnikih se laser uporabi, da se na točkah na papirju, koder želimo zapis, ustvari pozitivni naboj. Ker je laserski toner negativno nabit, se delci barve primejo nanje, nakar jih s toploto zapečemo in fiksiramo. Antitiskalnik deluje ravno obratno. S kratkim laserskim pulzom, ki traja do štiri nanosekunde, se toner s papirja odpari (proces imenujemo ablacija). Poškodbam papirja se izognejo z uporabo laserja valovne dolžine zelene svetlobe (532 nm), ki ga toner močno vpija, medtem ko skozi celulozna vlakna v papirju potuje neovirano.

Glavni razlog za izum antitiskalnika ni bil popravljanje dokumentov, ampak ekologija, trdijo na Cambridgeu. Proizvodnja papirja je namreč ena izmed najbolj umazane industrije, ki se ji velja v čim večji meri izogniti. Recikliranje papirja je eden izmed korakov, a je sam proces še vedno energijsko in surovinsko precej potraten. Dva- do dvajsetkrat manj potraten je proces brisanja laserskega tiska, ki so ga predstavili. Do prvih komercialnih primerkov pa bo minilo še precej časa, saj pikosekundni laserji še nekaj časa ne bodo del naprav potrošne elektronike, medtem ko daljša izpostavljenost papir prežge. O odkritju poročajo v reviji Proceedings of the Royal Society A.

Omenimo še, da to ni prvi tovrstni poizkus. Toshiba je že predstavila tiskalnik, ki lahko izbriše lastni tisk. Tehnologija je še precej v povojih, saj pušča sledi in omogoča le petkratno uporabo na istem kosu papirja. Rešitev s Cambridgea v principu deluje na kateremkoli papirju ne glede na tisk.

23 komentarjev

RejZoR ::

Že vidim težave s tem, ko se bo iz izbrisanih listov dalo prebrati kaj je bilo prej natisnjeno na njih. Drugače pa fajn ideja s katerim bi lahko pri interni dokumentaciji v firmah tko prihranili papir.
RejZoR's Flock of Sheep @ rejzor.wordpress.com

Invictus ::

Zakaj bi v današnjih časih tablic, e-readerjev in vsaj 20 inčnih monitorjev še sploh kaj tiskali?
Looking for people with the same mental disorder. Oh, already found you ...

l0g1t3ch ::

Dej ne vpraši. Poznam eno manjšo firmo, ki se ukvarja z prodajo/najemi tiskalnikov in vsega povezano z njimi in posel jim cveti kot že nekaj časa ne.
Pa dekle dela na nekem manjšem zavodu in skraj vse sodelavke si tiskajo maile oz. karkoli prejmejo v elektronski obliki, pa to ni edini primer.

Skratka že leta 2000 smo brali o pisarnah prihodnosti in kako bo papir postal redkost v naslednjih 10ih letih pa se njegova poraba samo veča.

mdural ::

Tu piše do petkrat, bojim se, da bi se po petkratnem tiskanju in antitiskanju papir postal neuporaben. Pa običajno se printajo stvari katere želiš imeti dlje časa, za kratkotrajne stvari je zaslon čisto dovolj.

gruntfürmich ::

hehe, imeli bomo en pok papirja za cel lajf:D
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

ozbolt ::

Že vidim kaj bo šlo za med: Avtomatičen likalnik papirja (da bomo vse mal "uhaste" papirje naravnali).

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: ozbolt ()

Phantomeye ::

Še vedno se je lažje učit oz. pregledovat dokumentacijo, če je zapisana na listu, ker hitreje skačeš med stranmi kot bi pa to počel na kindlu.

MrBrdo ::

Men se pa zdi potencialno prov cool stvar. Za kakšne zaupne dokumente pa tako ali tako ostane samo uničenje, ampak veliko je tudi tega, kar se lahko izbriše in ni nič hudega če se da še ugotovit kaj je pisalo.
MrBrdo

Keyser Soze ::

ozbolt je izjavil:

Že vidim kaj bo šlo za med: Avtomatičen likalnik papirja (da bomo vse mal "uhaste" papirje naravnali).

Pomoje bo treba mal več kot samo likalnik. Prej kakšen regenerator, ki ga bo pobelili, zravnal, popolnil morebitne luknje od spenjačev, natrganine, ipd.

Pol bomo pa ugotovili, da so Pigmejci pogruntali ultra efektiven postopek reciklaže. Par mesecev po tem bomo pa prenehali uporabljati običen papir, ker bo e-verzija tega razvita do te mere, da ga bo lahko popolnoma nadomestila.:D
OM, F, G!

Saladin ::

A obstaja kako podjetje z vozilom, ki bi prišlo do tebe, da jim ti predaš popisane in stare papirje, on ti to takoj stehta in da v zameno nove A4 papirje?

Ali pa vsaj poenostavljeno - prevzem starega papirja pri tebi in dobropis za nakup novega? Poudarek je na 0 EUR stroških z tvoje strani.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Metulj-1 ::

Pri Toshibi kot je omenjeno zgoraj dejansko toner ostane na papirju vendar postane bel tako kot papir.Tekst je še vedno berljiv. Je pa stvar uporabna pri tiskanju kakšnih internih dokumentov. Je pa v zgornji novici povsem napačno razložena uporaba laserja v kombinaciji s papirjem.

usoban ::

Ja, laser se uporabi da se "vzge" tiskano stvar na valjar, nato pa se vse skupaj povalja po papirju, ne pa direkt laser na papir.

Keyser Soze ::

Laser se uporablja za namagnetenje valja, kamor se nato primer prah iz tonerja, ta (valj v razvijalni enoti) pa nato vžge ali bolje rečeno zapeče ta prijeti prah na papir.

P.S: Eh, me je usoban prehitel.
OM, F, G!

Zgodovina sprememb…

nsignific ::

usoban je izjavil:

Ja, laser se uporabi da se "vzge" tiskano stvar na valjar, nato pa se vse skupaj povalja po papirju, ne pa direkt laser na papir.

Pravilno je kot je Keyser zapisal. Ne vžge se, ampak se spremeni naboj. V novici so sicer napačno zapisali, da se vpliva na naboj na papirju, namest na valju.

Zgodovina sprememb…

Spura ::

Invictus je izjavil:

Zakaj bi v današnjih časih tablic, e-readerjev in vsaj 20 inčnih monitorjev še sploh kaj tiskali?

Folk si printa vse. V nasi firmi edino programerji ne printamo skoraj nicesar. Ostali konstantno printajo maile, 100 stranske specifikacije, taksne in drugacne dopise. Vsasih zato ker pol to dajo v kak fascikel (veliko firm printa vse zivo elektronsko in to spravlja v cele skladovnice fasciklov) dostkrat pa printajo kar tako. Ker jim je pac bolj carsko s papirja brat. In mi smo med bolj tehnoloskimi firmami. Potem pogledas kako firmo kot je Lek, kjer si polno starih bab, ki si sprintajo vso dokumentacijo (to so po 500 strani dolge zadeve) in vse maile, sistemci morajo pa za vsako instalacijo softwarea narest porocilo (kaj je bilo instalirano, komu je bilo to instalirano, etc) v papirju in to mora nekdo podpisat in spravit v fascikel. Mislis da to folk v PDF/A izvozi in podpise PDF s certifikatom in da v backup? ne to se vse sprinta in da v fascikle.
Namesto da bi racunalniki omogocili poslovanje z manj papirja so le omogocili vecjo lahkost produciranja printabilinega materiala.

matejdro ::

A ne bi raje šli proti temu, da je papirja čim manj (da je večinoma vse elektronsko)?

smash ::

papir bo zginu ko boš imel tablet enakovreden papirju (po teži, varčnosti, zaslonu, še posebej po ceni), ne pa ceglu kot je ipad in ostale tablice

Furbo ::

Ja no, nič ne bo cenejšega od papirja prav kmalu.
Lp,f

smash ::

Furbo je izjavil:

Ja no, nič ne bo cenejšega od papirja prav kmalu.


v roku 5 - 10 let 100%

Bananovec ::

RejZoR je izjavil:

Že vidim težave s tem, ko se bo iz izbrisanih listov dalo prebrati kaj je bilo prej natisnjeno na njih. Drugače pa fajn ideja s katerim bi lahko pri interni dokumentaciji v firmah tko prihranili papir.

Nisem se polgabljal v zadevo, ampak meni zadeva sliči na princip dveh magnetov.
Its only copying if samsung does it. And unless we patent this in 5 years,
this is the shittest tech ever ... and we'll sue you.
Regards, Apple

Gregor P ::

Papir je še vedno precej dobro dokazno gradivo; v smislu, da je velika verjetnost, da je nek podatek v elektronski obliki že zdavnaj v e-nebesih, medtem ko na listu papirja še vedno lahko ždi v nekem fasciklu v kletnih prostorih. Recimo, sam si ne predstavljam neke pravne pisarne, ki bi se odrekla tiskanju zadev na navaden papir (in potem tega hranila še desetletja).:8)
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Gregor P ()

WarpedOne ::

Papir je še vedno precej dobro dokazno gradivo;

Ja, ker do sedaj nismo imeli učinkovite metode 'ponarejanja' prikazane vsebine na nekem listu. Če bo tole res delovalo tako dobro,kot se reklamira, podpis pod nekim tekstom ne bo več vreden počenega groša.

Precej podobno kot odkar obstaja photoshop in se znjim igrajo mulci v vrtcu, fotografija ni več tako težko dokazno gradivo kot je nekoč bilo.
What do you Think to Know?
Why do you Think you Know it?

Gregor P ::

Ne gre za to, da je nekaj dejansko ponarejeno, to je že dosedaj lahko vedno bilo in ponaredki, ki sem jih videl, so na oko odlični (in v praksi se noben ne spušča v neka znanstvena težko sofisticirana zelo draga dokazovanja, torej da preverja poreklo papirja, črnila itd. maksimalno preverjajo grafologi podpise potem se pa že počasi neha); gre bolj za to, da sploh obstaja ta popisan list papirja, ki bi se elektronsko morda že zdavnaj izgubil. Kot rečeno ne predstavljam si resne odvetniške pisarne, ki nima vsega shranjeno vsaj dvojno (v e-obliki in papirnati) in to vsaj še nekaj desetletij.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Laserski antitiskalnik

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
233519 (1321) Gregor P
»

Barvni laserski tiskalnik

Oddelek: Kaj kupiti
91049 (937) Griffith
»

Ecofont: varčevanje s črnilom, drugič

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
363388 (2470) crazyLIKEme
»

Barvni laserski tiskalniki

Oddelek: Kaj kupiti
202153 (1235) Pina
»

Kateri laserski tiskalnik????

Oddelek: Kaj kupiti
151024 (715) dolenska

Več podobnih tem