TIV in Foto glossy papir

V temu članku je opisan postopek izdelave tiskanega vezja z Epson foto glossy papirjem. Ker na vseh spletnih trgovinah pise, da je tak papir namenjen samo inkjet oz. brizgalnim tiskalnikom, se sprasujem, ce je ta trditev, ki jo avtor clanka navaja resnicna. Pise namrec, da bolj priporoca tiskanje z laserskim tiskalnikom. Skrbi pa me tudi, da mi ne bi enostavno te folije skurilo v laserju.

LP

Bom potem sel v ponedeljek v nabavo. A vkolikor sem videl je tale Epson foto glossy papir kar drag. Tule je cena 2.700SIT za 20 A4 listov. Bi lahko kje dobil ta papir ceneje? In pa, je ta sploh pravi? Doma imam zelezov triklorid, za katerega pa v tem vodicu pise, da ga ne smemo mesati z vodo? Kako naj ga drugace uporabim? Je v majhni vrecki, zrnca so rjave barve in na nalepki pise, da ga je tam notri za 1l. Kupljen je v Conradu.

Mah, to je zguba časa.

Dobi kje folijo za inkjete in natisni nanjo zadevo z inkjetom in to je to.

Še bolje, pošlji zadevo v osvetlitev v kak grafični studio, kjer boš za A4 plačal recimo 700 SIT, dobil boš pa brezhiben izdelek, vsekakor boljši od česarkoli, kar bi naredil sam doma.

Če že moraš narediti zadevo sam doma, riporočam inkjet+folijo+ gretje folije na recimo 70 °C za kakih 15 minut, da se črnilo zapeče...

Zadeva definitivno deluje. Ko se boš malo utekel bodo rezultati odlični.

Tale postopek se mi zdi za dejansko delanje tiskanih vezij precej neuporaben - sem probal 1x, pa sem moral potem pol vezja na roko popravit s flumastrom. Sicer sem delal samo z navadnim in paus papirjem - ne s foto.

Boljše nabavit ploščo s foto lakom in folijo (ca 60sit/komad), sprintat na folijo, osvetlit na soncu - razvit in potem zjedkat.

Uporabljam pa to metodo z likalnikom za nekaj drugega - namreč na končanem vezju se da s tem lepo prelikat označbe in obrise elementov.

Kaj vem jaz delam 8mil z pavsom in fotopostopkom. Moram probat zdaj enkrat z folijo pa 6mil. Printer je HP 6P.

Ni pa mi jasno kako lahko transferiraš inkjet tinto z temperatura na TIV. Jaz mislim da to ne gre razen če imaš ono folijo, ki je za na majce likat.

to je tudi moje mnenje :)

Potem pravite, da ce delamo z glossy papirjem ne bo prisla ven dobra tiskanina (enoslojna)?

Pa še moja prva, ki sem ja naredil doma. No prej sem jih že nekaj naredil na fax-u :)

Pavs in Positiv 20
Najtanjše linije so 10mils



Čip ki je gor je MSP430F1121AIPW (20 TTSOP) oni elementi ki pa so okoli pa so 1206.

@VolkD:
Kaj maš kaj tega laka na zalogi? Da vidim kak gre.

Edit:
10s bi še jo moral pustiti jedkat ker so še je gor par pikic.

Laka imam še. Precej sem ga pa razdal. Za lak ni problema, a problem je steklenička. Pravzaprav je najbolje, če bi bila taka s kapalko.

Mah voda+kislina+peroksid rules. J***s ostalo.

2 min in pobere vse. Da bi delal s tiso mešanico večjo količino ploščic...

Najbrz res. Bom sel med vikendom enkrat po BTCju na lov za peroksidom in solno kislino.

Sam delam z obojim.. tako solna kislina+peroksid kot tudi feriklorid.
Vsaka stvar je za svoje dobra. In to je treba poznati in vedeti kdaj kaj uporabiti. Oboje pa so kemični procesi ( substitucije) in po pravilu se ti odvijajo hitreje, če se stvar dogaja pri višji temperaturi.

Solna kislina + peroksid ima to slabo lastnost, da se vse skupaj ob reakciji segreje in zato je delovanje proti koncu močneje in izraziteje. Pojav privede do spodjedkanja. Če so piste tanke, se lahko zgodi, da odstopijo. Če pa delamo kako visokofrekvenčno vezje, kjer je širina voda pomembna zaradi prilagoditev, ali pa imamo celo na tiskanini izvedene nihajne kroge in/ali filtre, potem je treba s pojavom spodjedanja računati. V nasprotnem se "bomo morali" izgovarjat, da material nima predpisanega dialektrika .

Pri jedkanju z ferikloridom je pojav spodjedanja komajda opazen.

Načeloma torej vse ploščice, ki jih delam na teflonu jedkam z ferikloridom. Teflon se v glavnem uporablja pri frekvencah 1 GHz in višje .

Ok, dobil danes hcl in h2o2 v chemotu. Zdaj me pa zanima, ce lahko po tem, ko pojedka ves nezasciten baker dol s ploscice to zmes spravim v plastenko in jo uporabim se kdaj drugic?

Vodikov peroksid je oksidant. Kemično je to dva vodikova atoma in dva kisikova atoma. Spojina teži k razkroju. Že svetloba da dovolj energije, da se razkroji. Zato vodikov peroksid hrani na temnem prostoru. Pomešan z kislino se razkroji. Na Vodo in kisik. Kislina sama ostane taka kot pač ostane, delno izrabljena, torej pomešana z vodo, v kateri se je raztopila še bakrena spojina. Modra galica ji pravimo. Taka raztopina s časom torej izgubi vsebnost vodikovega peroksida, kislina pa se dodatno razredči z vodo.

Ker je mešanica primerna za jedkanje pravzaprav tudi kislina razredčena z vodo in vodikov peroksid, se uporabljeno tekočino pravzaprav splača shraniti. Uporabimo jo tako, da naslednjič vanjo dodamo le malo kisline in seveda ustrezni del vodikovega peroksida.
S tem prihranimo nekaj kisline, pa tudi okolje nekoliko ušparamo, ker ne odlivamo vedno te tekočine v odpad.

Uporaben je tudi natrijev persulfat. Gre za fin bel prah, ki se zmeša v vodo. Delovna temperatura je pa tam okoli 55°C - zato je potreben grelec. Sama hitrost jedkanja je pa veliko boljša od FeCl3. Glede samega jedkanja je veliko bolj natančna kot FeCl3 - tudi shranit se da - samo ima tudi afiniteto do napihovanja plastenk.

Ehh, to ni nič. Jaz sem se že praktično okopal v zadevi.

Ni pa prijetno, to je res...

Ja no, včasih je treba

Ne glih v 20 sec, ampak vsaj v 1-3min. Drugače porabimo preveč časa za vse ostalo. Ni najbolj idealno, ampak če malo popaziš, pride čisto uproaben rezultat. Seveda more biti temu prirejen tudi film, se pravi malo širše vezi.

Ja to je to ! In kar ti je ostalo, lahko mirne duše daš nazaj v steklenico - plastenko. Ne bo je napihnilo .

V 1 min.. Hja.. Če imaš kak mikroskop, bi bilo zanimivo videti robove pist. Čeprav je to težko fotografirati. No glede na agresijo mešanice za jedkanje predvidevam, da so spodjedkani. Slike bi bile vsekakor zanimive.

Vem, v večini primerov to ni pomembno. A ko hočemo na tiv narediti recimo nihajni krog rezonanten na 1, 8 ghz bi to sigurno predstavljalo težavo. Seveda, ob predpostavki, da je bilo z lakom in osvetlitvijo vse v redu. V takih primerih je zaradi tega efekta lahko ponovljivost gradnje vprašljiva. Zato ga je treba upoštevati.

@Racko: a si ti kupil ploščice z že nameščenim lakom, ali si sam pacal foto lak gor?
Jaz iščem alternativo osvetljevanju z UV lampo. Imam eno od PHILIPS-a, pa se greje ko hudič in mi zje*** fotolak ali pa premalo časa osvetljujem.

Aja, še moje vprašanje. Koliko je fotolak (na že kupljenih) občutljiv na visoke temperature?

@Racko, ne vem ali se splača ali ne. Enako dela je ali zliješ v steklenico ali pa v kanalizacijo. Kar si prihranil si pač prihranil. Mogoče tudi kake nepotrebne kemične reakcije v okolju, kjer tega nisi hotel. Saj ni da bi hotel pretiravati v kaki "zeleni" smeri, a stane ne pa prav nič.

@ql000 kaj je narobe z UV lampo ?

@radiator vnaprej hvala za fotke.

Žal še fotk ni. Bom jutri poslikal.

Sem razmuišljal da bi ta likalnik postopek ali kak bi ga imenoval poskusil uporabit za nanašanje belega tiska. No paravzaprav bi to bil črni tisk. To bi mogoče bilo vredno preiskusit. Samo ne vem kako bi potem fiksiral tisk da ga nebi nitro, kontakt spraj,... nazaj dol pobral

No vsekakor se strinjam z VolkD-jem da vsako nepotrebno zlivanje kemikalij v kanalizacijo odpade. Jaz jih zbiram in potem oodam kot naverne snovi ko zbirajo. Zaenkart še nisem nikoli nič plačal. Je pa res, da moraš skladiščit.

ql000, mnja.. ne vidim kje bi narobe naredil, da bi bili ti efekti. Bi moral videt pobliže. Hmm.. Mogoče bi bilo pa zanimivo enkrat kje naredit kak demo. Nekako v stilu kako najlažje do dobre tiskanine..

Mogoče bi bila pa kiberpipa za tak hec ..

Če je to "navadna žarnica", ptem že ni prava UV lampa. Dobi kje živosrebrno lampo (kot je v uličnih svetilkah) in dušilko zanjo ali pa UV neonko (brez belega premaza), seveda s pripadajočim štarterjem in dušilko in rezultati bodo super.