Spremembe kazenskega zakonika na obzorju

A zdaj trdiš, da se ne prodaja licenca???

Honeypot te dobi, da je nek IP prenašal vsebino - ISP pa hrani identiteto lastnika IP-ja.

Samo IP ne bo dovolj za konkretno sankcijo, je pa osnova za morebitni sodni nalog.

Da. Če jim preiskovalni sodnik podpiše, ti lahko pridejo premetati stanovanje.

Odvisno od tega kaj je tožilec zapisal v predlog in kaj je preiskovalni sodnik na koncu podpisal.

Ugibati vnaprej kako se bodo znašli, ne vodi nikamor. Ne moreš napovedati. Morda ti bodo odnesli tudi pralni stroj z LCD prikazovalnikom.

Bistvena stvar, ki jih bo zanimala je SW (avdio/video smo že ugotovil, da v Slo ni sporen sam po sebi) od opracijskega sistema naprej.

Sodni nalog pa lahko vključuje praktično karkoli, pač odvisno od sodnika kaj točno je notri.

Moje izvorno vprašanje je bilo, ali so metapodatki o prenešeni vsebini (ISP logi in podobno) dovolj za obsodbo, ali mora biti privlečena na svetlo točno vsebina. Razumem, da so meta podatki dovolj za nalog za hišno preiskavo, ampak tam se ustavi.

Ker samo po sebi se razume, da so vsi diski šifrirani. In šifriranje diskov je zakonito in šifrirnih ključev mi ni potrebno predložiti, če sem obtožen (s tem bi si lahko škodoval, v kar me sodišče ne sme siliti), kdo drug jih pa ne pozna.

Torej želim razčistiti, ali sprememba kazenskega zakonika, o kateri debatiramo (posedovanje vsebin namesto prodaja) v kombinaciji z evropsko direktivo 2006-24-ES (hramba prometnih podatkov) lahko pripelje do obsodbe kljub temu, da ne pride na svetlo nobena konkretna vsebina, ki bi jo posedoval ali posredoval.

ja, lahko je dovolj. Če uspejo pokazat nedvoumno kaj in nakateri IP je bilo prenešeno. Ter seveda, da je bila zadeve beyond reasonable doubt prenešena konkretno na tvojo mašino in ne na eno mašino v skupnem gospodinstvu/bloku/naselju.

Pač odvisno od primera do primera.

Nisi pa dolžan nikomur izdajat enkripcijskih ključev ali odklepat računalnika.

Če ti honeypot dokaže, da je TVOJ IP prenašal vsebino... ti imaš pa tam samo eno kišto in zaprt wireless, a šifriran disk - lahko sodišče z določeno stopnjo gotovosti sklepa, katera vsebina je šifrirana. Sklenjen krog indicev pa to.

Matthai, kaj je to honeypot? Predpostavljam, da je ISP log in moj šifriram disk vse, kar tožilstvo ima. Ima še kaj drugega?

ja, lahko je dovolj. Če uspejo pokazat nedvoumno kaj in nakateri IP je bilo prenešeno.

Lakotnik, kako lahko dokažejo nedvoumno kaj, če pa te vsebine ni na vidiku? Po čem? Po imenih prenešenih datotek (od kje?), ali kaj? Končno je treba vsebino tudi točno ovrednotiti, saj se ugotavlja večja / manjša premoženjska korist.

Kaj pa storijo, če je računalnik tor exit node?

Tor exit node v vsako slovensko vas (dom)!

MrStein> Torent preko TOR-a ne deluje ravno dobro, pravi Matthai. (deluje mogoče že, a z hitrostjo piskača, če se jih še kdo spomni)

Saj je vseeno. Če je na računalniku tor exit node, potem nihče ne more preveriti, ali so podatki "končali" na računalniku (s kriptiranim diskom), ali pa so odšli po omrežju naprej v neznano.

Lakotnik29> pod uporabo šteje tudi distribucija, torej s tem ko si širil datoteko (kar je bistvo p2p protokola) si izpolnil tudi ta pogoj.

Ja ampak če to tvoj računalnik dela brez tvojega posredovanja, namena ali koristi zate, si še vedno pravno gledano odgovoren, ali nisi?

Matthai in Lakotnik, če drži, kar sta do sedaj povedala, potem bolj slabo kaže. Seveda, če po ta predlog sprejet - samo v kosteh čutim, da bo.

Tisti, ki so lahkega srca in posmehljivo dahnili "truecrypt", lahko nehajo mirno spati. Jaz med njimi.

Tisti, ki sanjajo o omrežjih tor in freenet, taka omrežja niso namenjena p2p sharingu in bi se v primeru bolj množične uporabe takoj sesedla.

Težko pa verjamem, da bi slo policija osvojila tako težko tehnologijo, kot je tisti honeypot. Pa še tu se takoj vprašam, če se na nek način prilepi (kot pravi Lakotnik) na moj promet in hkrati z menoj pobira isto vsebino, ali to sme narediti brez sodnega naloga, saj to je podobno kot sledenje in prisluškovanje.

A so kakšne ideje, kako se potem takemu nadzoru izogniti?

St235 je 13. jun 2011 ob 13:06 izjavil:

pod uporabo šteje tudi distribucija, torej s tem ko si širil datoteko (kar je bistvo p2p protokola) si izpolnil tudi ta pogoj.

Potemtakem so vsi ISPji v prekršku? Začenši s SIXom...

A ne delajo že zdaj filtriranja (za razne worme in Windows protokole) ?

Par osnov.

Založniki najemajo podjetja, ki preko BitTorrenta sharaj datoteke. Hkrati ap gledajo iz katerih IP naslovov se povezujejo drugi odjemalci na njihovega odjemalca. Na ta način dobijo seznam IP naslovov, ki prenašajo konkretno datoteko. To je honeypot.

Nadalje. BitTorrent preko Tora ni OK. Ker deluje počasi, ker obremenjuje Tor omrežje in ker ne zagotavlja anonimnosti.

Obstaja pa poseben BT anonimizacijski odjemalec OneSwarm. Tam anonimizacija deluje, pa prenosi so hitrejši kot preko Tora (a vseeno slabši kot neposredno).

Pa še tole.

Že pred leti sem govoril, da je anonimizacija zelo pomembna, in da jo je treba začeti uporabljati.

Pa nekako ni bilo interesa za to.

Zdaj bo morda dugače. Ena najbolj svežih sodb V SLOVENIJI (bomo kmalu poročali o tem - žal zadnje dni zmanjkuje časa), se glasi:

Pri uporabi spletnega komuniciranja s pomočjo programa (kot npr. programa E-mule), ki omogoča praktično neugotovljivo množico možnih naključnih kontaktov, ni mogoče govoriti o zasebni komunikaciji.

Saj razumemo kaj to pomeni, ne?

MrStein: Predpostavljam, da je pošiljanje 100 pisem še vedno zasebna komunikacija, saj ne gre za naključne kontakte.

Pri uporabi spletnega komuniciranja s pomočjo programa (kot npr. programa E-mule), ki omogoča praktično neugotovljivo množico možnih naključnih kontaktov, ni mogoče govoriti o zasebni komunikaciji.

Saj razumemo kaj to pomeni, ne?

Menda to, da za prisluškovanje ni potreben sodni nalog. Smola.

Založniki najemajo podjetja, ki preko BitTorrenta sharaj datoteke. Hkrati ap gledajo iz katerih IP naslovov se povezujejo drugi odjemalci na njihovega odjemalca. Na ta način dobijo seznam IP naslovov, ki prenašajo konkretno datoteko. To je honeypot.

Ja, ampak po novem zakomu bi bila to vendar nezakonita dejavnost?

MrStein je 15. jun 2011 ob 22:15 izjavil:

Ne, če jih lastnik avtorskih pravic pooblasti.

Kaj mi pade na misel. Če lastnik avtorskih pravic nekoga pooblasti, da deli izvode avtorske vsebine naključnim jemalcem (meni), potem sem vendar dobil vsebino zakonito. Če je ne oddajam naprej (izključim upload), itak ni kaznivega dejanja, ampak vsebino imam pa zdaj legalno? Če bi se to tako izkazalo, bi umrl od smeha.

MrStein: Predpostavljam, da je pošiljanje 100 pisem še vedno zasebna komunikacija, saj ne gre za naključne kontakte.

A e-mule so pa "naključni kontakti"? Kako pa to izgleda? A računalnik meče kocko in se naključno izmišljuje IP naslove na katere se bo povezal? Če imaš srečo, morda zadaneš računalnik, ki ima na voljo podatke, ki jih potrebuješ, ali kako?

Blesarija vredna joka.

Joj, kako zelo si ti prepričan. Za "entrapment" mora priti do položaja, da osumljenec, brez motivacije s strani organov pregona, kaznivega dejanja najverjetneje ne bi storil. Torej policija pri nas ne sme napeljevati k kaznivem dejanju, ker je že to samo po sebi kaznivo dejanje in dokazi, ki izvirajo iz takšnega dejanja, pred sodiščem padejo.

Sedaj pa mi povej, kje se v teh honeypotih skrivajo:
- organi pregona
- motiviranje k storitvi kaznivega dejanja

Ravno to, da se ti postaviš na ogled med množico drugih kandidatov in mirno čakaš, pokaže dve stvari:
- osumljenec te je moral aktivno iskati in se odločiti za povezavo na tebe
- seveda tukaj ni nikakršne naključnosti na koga si se povezal in kakšen namen si si po vzpostavitvi povezave izrazil (želja po prenosu podatka).

Kar je edini bonus, ki ga imaš, je to, da pri nas ni kaznivo "prejemanje" avtorskih del, temveč njihovo "oddajanje". To pa pomeni, da mora nekdo kontaktirati tebe in tebe "zaprostiti", da mu boš posredoval avtorsko delo.

Torej je tvoja izjava o evropskem pravnem redu jako pogumna, ker to urejajo nacionalne zakonodaje in to tudi na različne načine. Tako se pri nas pokrije to, da je kaznivost omejena na distribucijo, distribucija pa v P2P omrežjih ni naključna in sledi na zahtevo prejemnika. Ni pa rečeno, da se to pokrije v vseh ostalih članicah EU, še manj pa je verjetno, da to pokriva kakšna "evropska zakonodaja". Verjetno pa imaš pri roki kakšen link na konkretno direktivo, da me razorožiš.

Ne na tem področju ni direktivi, ki bi to enovito urejala in je zadeva v rokah članic. Z evropskim pravnim redom sem se nanašal na to, a pri nas sodna praksa ni usmerjena v civilne tožbe in poravnave kot je v ZDA, tako precej teh kvazi "policiskih" metod, ki se jih poslužujejo osebe zasebnega prava (honeypot) nosijo dosti manjšo težo in ne verjamem, da bi katerokoli evropsko sodišče svojoodločitev sprejelo samo oziroma pretežno na njihovi veljavi.

Glede entrapmenta pa se strinjam s tabo, da se to v osnovi nanaša na delo policije. Lahko pa najdemo drug izraz za to, da nekdo z privolenjem avtorja distribuira avtorsko zaščiteno vsebino in čaka na mimoidoče uporabnike. Po mojem mnenju je to kot takšno sporno in brez doadtnih dokazov ne bi zdržalo na sodišču.

Se pa strinjam, da je honeypot v RS po trenutni zakonodaji popolnoma neuporabna metoda dokler govorimo o A/V vsebinah. Krr če nekdo distribuira vsebino z dovoljenjem avtorja (izvajalec Honeypota) in nekdo po naši zakonodaji vsebino sprejema (ne pa tudi oddaja) nobeden od niju ni stroil niti kaznivega dejanja niti prekrška, kar pomeni, da ni nikakršne osnove za vodenje psotopka.

Ta odločitev sodišča je zanimiva, ker po eni strani imajo prav - ko ti klikaš na datoteko pravzaprav ne veš kam vse se bo tvoj računalnik povezal in na nek način se uzpostavi n naključnih povezav, ki imajo skupno edino to, da gostijo določeno datoteko.

Po drugi strani pa imaš ti še vedno točen vpogled v IP (torej naslove) kamor se povezuješ, lahko na to vplivaš in je po mojem menju nemogoče govorit o tem gre za popolno naklučje in trrdit da zasebnost komunikacij ne obstaja.

Sori, če sem narobe razumel ono reč s komentarjem od BlueRunnerja.

Lahko pa najdemo drug izraz za to, da nekdo z privolenjem avtorja distribuira avtorsko zaščiteno vsebino in čaka na mimoidoče uporabnike. Po mojem mnenju je to kot takšno sporno in brez doadtnih dokazov ne bi zdržalo na sodišču.

Aha, dodatni dokazi - a bi to bila najdena vsebina na zaseženih računalnikih, ali imamo lahko še kaj drugega? Smo potem spet na začetku, truecrypt reši zadevo?

Vse, kar sem vrgel ven je beseda "naključnost", ker tudi pri delovanju eMule ni niti pod razno govora o kakšni "naključnosti" v kakršnem koli pomenu te besede (ne po pravni definiciji, ne po matematični, ne po SSKJ). To, da e-mule "praktično iz množice vseh možnih kontaktov" (to so vsi tisti kontakti, ki v "oblak" oglašujejo svojo prisotnost), izbere in se po vrsti poskusi povezati na vse ustrezne možne kandidate, ki oglašujejo, da razpolagajo z iskanim podatkom, to ni naključnost. Če kdo tukaj vidi naključnost, ga bom predlagal za preiskavo možganov. Tudi tega sodnika predlagam za preiskavo možganov.

BlueRunner, jaz se tu sicer strinjam s tabo. Amapak sodišče se ne (glede na tisto omenjeno sodbo) in potem sem izgubil. Še posebej, ker si ne morem najeti krdela odvetnikov z volčjimi nasmehi.