Alexander Alvaro v Evropskem parlamentu
Prejšnji teden smo poročali, da so zahtevki za dostop do informacij preveč splošni oziroma abstraktni, da bi bilo na tej podlagi moč presoditi, ali je posredovanje podatkov utemeljeno ali ne. Sledljivost postopka nadalje onemogoča praksa, da nekatere informacije uradniki Europola, ki skrbi za izročanje podatkov, prejmejo samo ustno pod pogojem, da se nikjer ne zabeležijo.
Alexander Alvaro, nemški član evropskega parlamenta pa je preveril, kako lahko dostopi do podatkov o njem, ki so jih morebiti pridobile ZDA. V ta namen se je oktobra lani obrnil na nemškega Informacijskega pooblaščenca s pisnim zahtevkom o podatkih, ki so jih o njegovih bančnih transakcijah posredovali ZDA. Po nekaj dregljajih je pet tednov pozneje dobil odgovor, da delno počrnjena fotokopija osebne izkaznice, ki jo je bil priložil na zahtevo pooblaščenca, ne zadostuje za identifikacijo. Mesec dni pozneje so od Alvara zahtevali, da pošlje celotno fotokopije osebne izkaznice in zahtevo še enkrat.
Mesec dni pozneje je pooblaščenec Alvaru povedal, da zahteve še niso posredovali ameriškim oblastem, saj je moral poslati še nekaj dokazov o identiteti, predvsem podrobnosti o bančnem prometu. Ta mesec so končno potrdili, da so ZDA zahtevo prejele. Hkrati je nemški informacijski pooblaščenec dejal, da nima pristojnosti ugotavljati, kdo je v ZDA pridobil dostop do podatkov o bančnih transakcijah nemškega državljana. Alvaro zahtevanih podatkov do danes še ni prejel.
Alvaro zato pravi, da bo njegova stranka storila vse, da bodo dosegli preklic dogovora o izmenjavi podatkov SWIFT, saj se ZDA ne držijo dogovora, še zlasti točke o transparentnosti, kot kažeta zadnja primera.
