Kanton Solothurn ustavil prehod na Linux

sicer pa niti nimajo urejenega upravljanja z dokumenti. oz na linuxu to niso sfolgali zavoljo digitalnega podpisovanja.

Tudi ostala državna uprava ga nima. SRC šele sedaj (aramota!) razvija en približno spodoben sistem.

med pravno dikcijo katera je zgolj tekstualna ter drugim je velika razlika. sicer pa niti nimajo urejenega upravljanja z dokumenti. oz na linuxu to niso sfolgali zavoljo digitalnega podpisovanja.

Če bi si pogledal video. Bi videl da uporabljajo Windows XP. Bi pa kot pravi lahko migrilali na GNU/Linux. Če bi se tako odločili.

Predvsem za to si bi lahko to privoščili. Ker pri naročilu programske opreme oni kot NAROČNIK in PLAČNIK poskrbijo za to, da OS na katerem se izvajajo programi sploh ni pomeben. "Portabilnost" in tehnologije, ki jo omogočajo so lepa čednosta ne da? In že same po sebi znamenje strokovnosti? Za uporabnika bi se sprememba verjetno odrazila nekej na nivoju "novih ikonah" v GUI vmesniku. S tem da še verjetno to ne. Saj OOo ima lahko enake ikone na obeh OS? In hitrejšem zagonskem času OS. Pa morda "boot" logo ne bi bil več isti? Tu nekje se zgodba za uporabnika in njegove težave "prilagoditi se" tudi konča.

Glede na to, da je vsem njihovim zahtevam pred migracijo na Open Office zadostil DisplayWrite. Pa imajo še kakšnih 100 let rezerve sedaj ob tej posodobitvi? Z vidika pa tudi če se "čas" ustavi. Je še ogromno rezerve? Tako da ne bi jaz več zdaj razpravljal na neki teoretični ravni več o nekih zadevah. Kaj kje lahko kaj kje ne moreš. Če to tukaj ne igra vloge.

Izvedli so migracijo iz zastarelega sistema. Ker so jo morali. Dokumenti se shranjujejo v formatu ODF ki je ISO standard in je royalty free. Arhivira in izmenjuje pa se dokumente v PDF formatu. Ki trenutno bi lahk orekli da zagotavlja najvišjo stopnjo interoperabilnosti med vsemi. Licenc za uporabo pisarniškega programskega paketa trenutno ni potrebno kupiti. Za to z primerljivim oddelkom drugje v javni upravi cenejši. Nekje 1:2 je razmerje na tem področju. Se pravi črno na belem v številkah. Vse te rešitve zadostuje vsem potrebam delovnega mesta. Programska oprema, ki se naroči in plača bolj ali manj ni odvisna od OS, da na njem deluje. In pušča svobodo se odločiti kadarkoli se IT služba odloči narediti karkoli.

Za mene je človek, ki zna v nekaj letih stanje na tako obsežnem sistemu pripeljati iz relacije DisplayWrite na obstoječe stanje strokovnjak. Predvsem ob dejstvu, kje se pa nahaja "konkurenca"? Se pravi drugi IT oddelki v naši državi?

In ob dejstvu, da so oni bili tujek v celotnem procesu in dobivali polena pod noge z vseh strani. Namesto da bi dobili brezpogojno podporo, da zadevo speljejo. Ker je preprosto v tistem in tem trenutku najbolj razumna in strokovna prav ta pot. Čez 20 let bo pa morda kaj drugega. S tistim pa se naj ukvarja naslednja generacija. S konverterjem za royalty free ISO standard zagotovo ne bodo imeli nekih velikih preglavic. A ne da? Oziroma je strokovno gledano možnost za kaj takšnega glede na ostale opcije manjša? Ali ne vem. Črna barva ni več črna. Bela pa ni več bela. Ampak je vse skupaj pač nekako obratno?

Ker pri naročilu programske opreme oni kot NAROČNIK in PLAČNIK poskrbijo za to, da OS na katerem se izvajajo programi sploh ni pomeben.

Poskrbijo tako, da plačajo več. PRECEJ več.

darkolord je 22. sep 2010 ob 22:13 izjavil:

Ker pri naročilu programske opreme oni kot NAROČNIK in PLAČNIK poskrbijo za to, da OS na katerem se izvajajo programi sploh ni pomeben.

Poskrbijo tako, da plačajo več. PRECEJ več.

URL PLS. Po njihovi študiji sodeč NE.

McMallar je 22. sep 2010 ob 08:26 izjavil:

Furas virtualca z Win 95? Ne poznam SW, mogoce obstaja tudi kaksna druga resitev.

Zaenkrat nisem se imel slabih izkusenj. Meni je MS vedno sel na roko. Sem ze v eni podobni temi pisal, da smo dobili tudi resitev popravljeno specificno za primer nase stranke. Res je, da ni slo za garazno firmo ampak za veliko podjetje in ta so ponavadi tezje prilagodljiva.

Virtualni stroj zna biti hudičevo počasna reč - odvisno od situacije. Sploh pa dodaja še en plašč SW opreme, ki ti je sedaj potreben in ki bo rabil vzdrževanje.

darkolord je 22. sep 2010 ob 23:48 izjavil:

Program sprogramiran na primer v Java programskem jeziku stane torej bistveno več kot program, ki naredi isto v nekem drugem programskem jeziku?

Ne nujno, staneta pa oba programa v veliko primerih več, kot če bi bila napisana samo za en sistem.

Če delaš spletne aplikacije, potem narediš eno in ne dveh. Testiranje seveda ostane, vendar v tem primeru, po mojih izkušnjah, največ preglavic povzroča IE. Za vse ostale brskalnike nekako gre, če je treba kaj posebej prilagajati je to vedno IE.
Sploh pa testiranje večinoma poteka samodejno, ampak za to verjetno še nisi slišal.

Seveda lahko aplikacija, napisana za dva sistema, stane več od tiste za en sistem, vendar moraš v drugem primeru upoštevati tudi (skrite) stroške zaklepa na en sistem. Če ti kaj v zvezi s tem ni jasno, si poglej študijo prehoda JU na OpenOfice in boš videl, da so ti stroški precejšnji. Zaklepanje na en sistem torej pomeni, da ko se pojavi nek drug, cenejši in boljši sistem, le-tega ni mogoče izkoristiti.

Mi z JUnitom pretestiramo precej stvari, se pa strinjam, da je na koncu (vsaj pri GUI-jih) še kako potreben človek. Ampak večina logike je itak na serverju, tam pa lahko samodejno pretestiraš tisoč in eno kombinacijo vhodov.

Kolk takih napovedi smo že slišali 10 let nazaj...

poweroff je 23. sep 2010 ob 12:49 izjavil:

Prihodnost je v spletnih (intranet) aplikacijah. Ker ni problem samo Linux. Jutri bodo ljudje hoteli zadeve gledati preko mobilnih telefonov...

Tukaj si pa malo zgrešil, kajti že sedanjost je v takih aplikacijah. Lahko povem iz prve roke, da vse enterprise aplikacije, ki jih izdelam v zadnjih letih, delujejo na tak način. Delam pa tako z zasebnimi, kakor tudi z državnimi ustanovami. Zato tudi iz lastnih izkušenj vem, da je mogoče spraviti na splet vse (ali pa vsaj zelo veliko večino) poslovnih aplikacij, kamor seveda spadajo tudi tiste za državno upravo.

Ampak ne danes. Jutri pa sigurno! :P

Darkolord - odprti standardi so se že dodobra uveljavili. Počasi, a zanesljivo. Odprta koda se tudi uveljavlja. Dan za dnem Microsoft bolj izgublja. Najprej so popustili pri odprtih formatih, kje se bo končalo ve samo Bo.. Stallman.

Razen monopola in vendor-lock-in-a ?

Če uporabljaš izključno njihove produkte res ne ...

Mene pa zanima, zakaj prosti programi niso bistveno boljši od najboljših tržnih alternativ? Ker po logiki, ker pri razvoju prostega programa lahko sodelujejo na tisoče programerjev z vsega sveta, bi lahko (pravzaprav bi morali) narediti izdelek, ki je bistveno boljši in sploh ne bi bilo nobene dileme, kateri program želiš uporabljati.

Pa je takih samo nekaj, pa še to so v glavnem mali programi, ki vsi niti niso pravi prosti, ampak so samo brezplačni za domačo rabo.

O.

Pyr0Beast je 23. sep 2010 ob 14:35 izjavil:

Če uporabljaš izključno njihove produkte res ne ...

Nima veze to. Če pogledam tržne deleže, ni videt, da bi se po kakršnih koli "odprtjih" tržni delež kakorkoli vidno zmanjšal (če ne celo obratno).

da ne vam ne potegne, da bi npr. 30% delež Linuxa na desktopih pomenil tudi oz. predvsem bistveno boljše Windowse

kdo pa trdi, da konkurenca ni dobra? Problem je poskus "nasilnega" (umetnega) zviševanja tržnega deleža alternativ, ki ni posledica boljših (vključno s ceno) produktov. Če se gre na tak način, ni več pravega razloga za izboljšavo produktov...

dejstvo pa je, da moji ženi vsi programi v W7 delujejo po čisto enakem principu, ravno tako hitro in zanesljivo in z istimi funkcijami, kakor prej v WinXP.

Saj točno to tudi hočeš - da programi delajo VSAJ tako dobro kot prej (nekateri delajo seveda bolje)

Okapi je 23. sep 2010 ob 15:11 izjavil:

Izvoli me izobraziti. Ker vidim, da se zelo dobro spoznaš na te zadeve, ti prav gotovo ne bo težko našteti pet takih programov.

Če ne veš, da precej spleta teče na Apachiju, da je prav tako precej spleta osnovanega na MySQL-u, prav tako precej pošte, da je precej enterprise aplikaciji narejenih v Javi (vsaj vsi večji prouzvajalci jo uporabljajo - IBM, Oracle, SAP, ...) in tečejo na katerem od prostih Java EE strežnikov (JBOSS, OC4J, GlassFish, Tomcat, Jetty, ...), da precej strežnikov poganja Linux ali katera od prostih vej Unixa, da je v znanstvenih krogih (vsaj tehničnih) LaTeX še vedno prvi standard za izmenjavo dokumentov, da brezplačni OS poganja večino vgrajenih naprav in kmalu tudi pametnih telefonov, .... potem je jasno, da o teh stvareh ne veš kaj dosti in da si omejen na male programe za domačo rabo.

Verjetno je Okapi mislil kakšne resne programe za dejansko uporabo, ne pa strežnikov in pametnih telefonov.

Poleg tega če res hočeš dobiti statistiko moraš iz Apachejevega deleža odšteti vse ponudnike gostovanj ter vse manjše strani. Ker statistike so ponavadi narejene glede na domene oz. IPje strežnikov, ne pa na dejansko število večjih spletnih strani (ki štejejo).

Potem moraš tudi upoštevati ceno, ker nekateri ravno zaradi tega vzamejo Linux in Apache ter MySQL.

Potem moraš tudi upoštevati ceno, ker nekateri ravno zaradi tega vzamejo Linux in Apache ter MySQL.

Točno tako. Kateri program bi uporabljal, če ti ne bi bilo potrebno gledati na ceno. In ja, v mislih sem imel zlasti programe za načrtovanje, oblikovanje, stavljenje, risanje, obdelavo fotk in videa, pisanje, skladanje, snemanje, programiranje, animacijo, kontrolo poletov, bančništvo, obdelavo podatkov, statistiko, matematiko, modeliranje ...

Tu in tam se najde kakšen, ki ga izbereš, tudi če te cena niti najmanj ne zanima, recimo kakšen TrueCrypt, pa še za tega malce dvomim, da ga uporablja recimo CIA in NSA

O.

techfreak :) je 23. sep 2010 ob 15:29 izjavil:

Verjetno je Okapi mislil kakšne resne programe za dejansko uporabo, ne pa strežnikov in pametnih telefonov.

Aham strežniki po novem ne pašejo med softwer za dejansko rabo. Kaj boste še izločili?

techfreak :) je 23. sep 2010 ob 15:38 izjavil:

Vem kaj si imel v mislih in strežnik preprosto ne spada med te programe. Ti iščeš programe, ki jih uporabljajo strokovnjaki in pri teh se skoraj ne uporablja odprto kodnih, veliko je pa tudi takšnih, ki so narejeni posebej za določeno podjetje.

Sam sem sicer strokovnjak le za eno področje, zato ostalih ne morem soditi, ampak zelo veliko softwera se razvija v Javi in v Eclipse-ju, pa je to le osnova, na keteri so potem še razni, pav tako odprtokodni frejmvorki. In take načine uporabljajo strokovnjaki v podjetjih kot so Google, IBM, SAP, Oracle, ....

Govora pa je bilo o "prostih programih in tržnih alternativah". Zame je program tako Apache kakor urejevalnik besedil. Težko je imeti resno debato z vami, če v vsakem postu spreminjate kriterije.

Okapi je 23. sep 2010 ob 15:52 izjavil:

Da bom bolj natančen. Strežniki in kakšna programerska orodja, recimo Java, so poseben primer, ker jih uporabljajo programerji. In programerji seveda znajo svoje orodje sami izboljšati (vsaj nekateri, in na celem svetu se jih vedno najde dovolj takih), zato je lahko kakšen tovrsten prost program res boljši od tržnega.

Aha, torej je kakšen prost program res boljši od tržnega, a kaj ko spada v poseben primer, ki ne šteje.

Okapi je 23. sep 2010 ob 15:52 izjavil:

Mene pa zanimajo programi, katerih poklicni uporabniki načeloma niso tudi programerji, da bi znali svoje orodje sami izboljševati.

Tukaj mi pa ni jasno, na kaj si hotel napeljati.

Okapi je 23. sep 2010 ob 16:05 izjavil:

Zakaj bi 14 od 20 največjih ameriških firm uporabljajo slabši program? Ker so njihovi IT-jevci neumni?

Hm, zakaj 12 od 20 največjih firm ne uporablja IIS?

@sammy73: Ker so se tako odločili? Debata je o tem, ali se v večjih podjetjih ter pri ostalih ljudeh, ki uporabljajo konkretne programe za svojo službo, uporablja odprto kodne rešitve ali kaj drugega.

O ceni smo že tako ugotovili, da v veliko primerov ni razlik in tudi oprtokodne rešitve niso zastonj (npr. Facebook uporablja ne-tako-poceni Linux distribucijo).

zakaj 12 od 20 največjih firm ne uporablja IIS?

A sem mogoče kje rekel, da je IIS najboljši? Tule se sprašujem, zakaj odprtokodni programi, pri razvoju katerih lahko sodelujejo vsi programerji tega sveta, na vsej črti ne povozijo tržnih, ki jih razvija programerski oddelek ene firme.

O.

Pogostost uporabe pač NI merilo za kakovost.

Pogostost rabe med profesionalci JE merilo kakovosti.

O.