☰

» »

Mininova zmanjšuje obseg ponudbe, postaja legalna

««
6 / 6
»
»»

RoSeR ::

RoSeR:
Cel album me spet pride isto kot, da si grem kupit CD v trgovino.

Je že bilo večkrat omenjeno, da ti plačuješ pravico za poslušanje. Res pa je, da iTunes tako kot trgovina vzame nekaj denarja. Pač morajo vzdrževati strežnike, podporo, ...


Je bilo omenjeno....kje, kdo? Torej po tvojem in še nekom, je vrednost/cena CD-ja neodvisna od pakunge in vseh materialov, torej je vse zastonj, plačaš pa samo vsebino? Da plačam pravico za poslušanje? Torej, če pride kdo k meni in predvajam CD, mu lahko sam tudi zaračunam za to poslušanje (zakaj bi moral on imeti kaj zastojn) oz. da ne kršim zakona tudi doma, si mora dat slušalke na glavo, če noče plačat, če nima pravice poslušat? No, saj bi ga vprašal, če je on tudi kupil to pravico, potem verjetno ne bo problemov. V bistvu je cd neka diploma za pravico poslušanja :):) No, to je bilo malo za hec, drugače pa si potem lahko naredim kopijo cdja, ter originalni cd podarim/posodim nekomu, ker tako ni moja last ampak imam samo pravico poslušat, iz katerega koli medija, in potem ta naredi isto, tako pa ta en cd lepo kroži med prijatelji, saj sam nisem odgovoren za to, kaj z njim delajo. Vse kar me more brigat je to, da imam pravico poslušat. Je podaritev / posoja tudi kraja? Tako je šlo včasih, ko še ni bilo internetne ponudbe. V bistvu se vidi nesmiselnost teh protipiratskih zahtev. Jaz vidim v tem nekaj drugega, jaz vidim prvo ali pa že drugo ali tretjo stopnjo obvladovanja in kontrolo interneta. KDO BO KONTROLIRAL INTERNET BO KONTROLIRAL SVET!

PaX_MaN ::

Je bilo omenjeno....kje, kdo? Torej po tvojem in še nekom, je vrednost/cena CD-ja neodvisna od pakunge in vseh materialov, torej je vse zastonj, plačaš pa samo vsebino?

Razvoj spletne štacune? Vzdrževanje nje? Licence za orodja, s katerimi se jo razvija? Hardver? Redundanten hardver? Elektrika za hardver? (Plačevanje za gostovanje/linijo, če gre za gostovanje?) Plačevanje za avtorske pravice založbam? A to tut po tvoje kar iz neba pade?

Da plačam pravico za poslušanje? Torej, če pride kdo k meni in predvajam CD, mu lahko sam tudi zaračunam za to poslušanje (zakaj bi moral on imeti kaj zastojn) oz. da ne kršim zakona tudi doma, si mora dat slušalke na glavo, če noče plačat, če nima pravice poslušat? No, saj bi ga vprašal, če je on tudi kupil to pravico, potem verjetno ne bo problemov. V bistvu je cd neka diploma za pravico poslušanja :):)

V že trikrat linkanem zakonu, lepo piše, komu lahko daš "doma za pošlušat", ni to tam "za hec".

No, to je bilo malo za hec, drugače pa si potem lahko naredim kopijo cdja, ter originalni cd podarim/posodim nekomu, ker tako ni moja last ampak imam samo pravico poslušat, iz katerega koli medija, in potem ta naredi isto, tako pa ta en cd lepo kroži med prijatelji, saj sam nisem odgovoren za to, kaj z njim delajo. Vse kar me more brigat je to, da imam pravico poslušat. Je podaritev / posoja tudi kraja?

Že prvega koraka ne smeš storiti, če ti avtor izrecno ne dovoli.

V bistvu se vidi nesmiselnost teh protipiratskih zahtev. Jaz vidim v tem nekaj drugega, jaz vidim prvo ali pa že drugo ali tretjo stopnjo obvladovanja in kontrolo interneta. KDO BO KONTROLIRAL INTERNET BO KONTROLIRAL SVET!

Jebiga, če boste vi njim kratili pravice, jih bodo oni vam nazaj trikratno.

Lion29 ::

sej.. najlepse bi bilo, da bi meli vse zastonj in da bi vsi imeli polne riti... tak se bi avtorjem splacalo ustvarjat in vsi bi bli zelo veseli...

problem je, da ne zivimo v idealnem svetu in vsi se moremoboriti za svoj kruh...

v tej temi tako izpade, da so avtorji pozresni in bi nas radi obrali do zadnjega centa...

mi smo pa bogi revcki


@Roser... ce ze govorimo o iTunes.. cena komada je 1,23 USD in lahko poberes katerikoli komad... a bos rekel, da to ni napredek od prej? ko si moral kupiti cel CD a ti je bil vsec le en komad ali 2? Sicer pa so pri nas cene CDjev krepko cez 10EUR tak da tudi ce kupis vse komade na albumu, se ti splaca... sicer pa kje pise, da bi moglo biti tako bolj poceni?

Pa tle se v vecini cilja na glasbenike... kot da so edino oni prikrajsani... kaj pa recimo ravijalci iger, snemalci filmov, fotografi, pisci knjig in romanov, tv serije, oddaje, dokumentarci, stripi, web designerji, spletni razvijalci, programerji, pisci pogodb, pisci dokumentacije, prevajalci in se in se

jaz v bistvu precej kradem. Dbevno nekaj epizod mojih priljubljenih serij, tedensko par filmov, mesecno kak glasbeni album in kak spil in program... zavedam se da kradem in niti pod razno nebi trdil drugace, pa ceprav bi si zelel, da bi to bilo zastonj...

in ni me sram priznat, da tudi ce bi bile te stvari po zelo nizkih cenah (recimo epizoda 0.50 USD) jih nebi kupil, ce bi jih mel zastonj.... edino valda kake HD ripe celotnih sezon, to pa ja.

pac tko je... ins trah me je, da bodo kmalu pipice zprte.. ker pol mi ziveti ni :)

aja, pa samo se nekaj v razmislek... vsi ko zagovarjate, ces da avtorji imajo zadsoti zeod zasluzka in ne bodo pogresali,ce ti poslusas zastonj njihovo muzko... verjetno mislite o tistem 1% avtorjev, ki imajo kesha kot dreka (michael jackson, britney spears, beyonce, usher, rem, etc)... o druhig 99% avtorjev, ki pa niti pod razno ne morejo zivet odtega pa niti ne pomislite
Founder and CTO @ Article-Factory.ai

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Lion29 ()

CoolBits ::

Dobre igre in programi grejo tudi dobro v prodajo pa piratsvo je al pa ne!
Problem je pri slabih avtorjih/komadih/programih... ker več piratiziranja prinese tudi več negativne reklame!

Manu ::

Če jaz kupim knjigo in jo dam partnerki za prebrat, a s tem kršim zakon, glede na to, da jo bo prebrala a ni plačala avtorju nadomestila?

Okapi ::

Pa se sploh zavedaš, kako neumno je to vprašanje? Dokazuje, da se bodisi neumno norčuješ, ali pa dejansko nimaš pojma.

O.

Manu ::

Pa se sploh zavedaš, kako neumno je to vprašanje? Dokazuje, da se bodisi neumno norčuješ, ali pa dejansko nimaš pojma.


Pa se ti sploh zavedaš, kako neumno si odgovoril? Tvoj odgovor dokazuje, da se bodisi ne znaš obnašat ali pa se delaš norca.

Vprašanje ni neumno. Je čisto na mestu.
Ali zakon o avtorskih pravicah daje avtorju pravico da izterja nadomestilo od osebe, ki mu nadomestila ni plačala, pa je njegovo delo uporabila, gledala, poslušala, prebrala?

Namreč knjigo lahko preberem jaz, moja partnerka, moj prijatelj in še 10 drugih ljudi. Avtor od teh 12 ljudi nima nič, pa so njegovo knjigo kljub temu prebrali. Nadomestilo za njegovo delo mu je plačal le eden od trinajstih, ki so jo prebrali.

Ali bi se ti (hipotetično), kot avtor s tem strinjal, da bi prodal le eno knjigo, prebrali bi pa jo še 12 drugih? In zakaj?

P.S. Še to: če mogoče veš, mi prosim odgovori na vprašanje v mojem prejšnjem komentarju z da ali ne.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Manu ()

Okapi ::

Avtorskim pravicam se reče copyright, ne readright. Ampak očitno niso dovolj bister, da bi to sam pogruntal. Očitno tudi misliš, da so knjižnice piratska ustanova in da morajo, ko poslušaš kupljen cd, vsi v tvoji okolici imeti zamašena ušesa, filme na dvd-jih pa lahko gleda samo en, ostali pa morajo takrat iz sobe.

O.

Lonsarg ::

Vprašanje je čisto na mestu. Če se gre prodajanje informacij in ne objekta, kar se zgodi pri kupjenem CD-ju. Potem je poslušanje sosedovega CDja ČISTO ENAKO ilegalno, kot je poslušanje iz eMule.

Zanimiva dilema tule... namreč večina nas ne dojema poslušanje sosedovega CDja in piratstva kot enakega, pa v osnovi je...

Isto za igre, kaj točno je razlika, če si jo nekdo spiratizira in obrne, al pa če jo najprej frend obrne, potem pa on, pa si samega medija mu ni bilo treba piratizirat.
Spet maš dvoličnost copyrighta, se vid da je slabo definiran.

V osnovi se gre koa za pravico do uporabljanje informacije(igranje igre, poslušanje mustke,...) v praksi pa se osredotočajo samo na posedovanje informacije (imetje filme, muske, igre nasnete nekje)

Na tem poddočju enostavno bo treba enkrat red narediti, ne pa taka nedoločenost vsega.

Okapi ::

Ne bluzi. Prepovedano je javno predvajanje glasbe, oziroma je treba zanj plačati SAZASu, ni pa prepovedano poslušanje v zasebnih krogih, sorodstvenih, prijateljskih, sosedskih ... Tudi sposojanje igre ni sporno. Ni mi jasno, a se delate neumne, ali res ne razumete. Dokler igro igra samo en naenkrat, na enem računalniku, lahko mirno kroži. Lahko jo prodaš, posodiš, podariš ... Ne smeš pa s posojanjem služit. Vse je dovolj lepo določeno, da se brez posebnega umskega napora ve, kaj se sme, in kaj ne. Lahko pa se seveda delaš poljubno neumnega.

O.

RoSeR ::

Ne bluzi. Prepovedano je javno predvajanje glasbe, oziroma je treba zanj plačati SAZASu, ni pa prepovedano poslušanje v zasebnih krogih, sorodstvenih, prijateljskih, sosedskih ... Tudi sposojanje igre ni sporno. Ni mi jasno, a se delate neumne, ali res ne razumete. Dokler igro igra samo en naenkrat, na enem računalniku, lahko mirno kroži. Lahko jo prodaš, posodiš, podariš ... Ne smeš pa s posojanjem služit. Vse je dovolj lepo določeno, da se brez posebnega umskega napora ve, kaj se sme, in kaj ne. Lahko pa se seveda delaš poljubno neumnega.

O.

In kdo služi s tem, ko si z net-a dol potegne in uporablja za lastne namene doma? Kdo služi, ko da zastonj na net en torrent? Torej v obeh primerih ne gre za prodajo - nakup. In se lahko primerja s posojo. Vse kar z net-a daš dol je kopija. Toliko o tem, če govorimo o zaslužkih Torej naj "šerifi" lovijo tiste, ki so naredili prvo kopijo nekega materiala, ne pa tiste, ki so si na legalen način, zastonj, z vso internetno pravico, downloadali material.

gzibret ::

Okapi - kar si napisal je diskutabilno. Beri malo licence... In umiri se malo.

> Tudi sposojanje igre ni sporno.

Nekatere licence dovoljujejo nalaganje programa na več diskov pod pogojem, da uporablja program hkrati le eden. Drugi programi to prepovedujejo, in eksplicitno zahtevajo, da je lahko program hkrati naložen na zgolj enem trdem disku. In dovoljuje ponovno inštalacijo šele tedaj, ko daš na prejšnjem disku uninstall.

Torej je sposojanje lahko sporno.

Pa copyright niso avtorske pravice, ampak pravice do razmnoževanja dela. Kar v praksi velikokrat pomeni sicer eno in isto, če pa smo pedantni, pa ne. Pri tem copyright pove predvsem, kdo lahko delo razmnožuje in distribuira ter pod kakimi pogoji, pojem avtorska pravica pa določa predvsem, kako se delo lahko uporablja in pod kakimi pogoji. In avtorska pravica je podmnožica copyrighta.

Piratstvo je kršenje copyrighta in avtorskih pravic. Prepisovanje del (plagiatorstvo) pa zgolj kršenje avtorske pravice... Tako malo, za ilustracijo.
Vse je za neki dobr!

Manu ::

Ampak nisem dobil odgovora (mogoče zato, ker nihče ne ve).

Mene zanima glede na zakon v Sloveniji, ali ima avtor, pravnoformalno gledano, pravico na sodišču tožiti mojo partnerko, ker je prebrala knjigo, ki sem ji jo jaz sposodil. Jaz sem knjigo prebral in jo plačal, ampak moja partnerka jo je samo prebrala, avtorju pa nadomestila ni plačala.

Če bi npr. imel avtor dokaz (najino priznanje) ali bi na sodišču na podlagi zakona, ki mu dodeljuje pravico do nadomestila za njegovo delo, sodbo dobil?

Recimo, da bi bil dokaz ta, da bi na nekem televizijskem intervjuju povedala, da sva oba prebrala eno knjigo, ki sem jo jaz kupil. Avtor bi to slišal in na podlagi te izjave podal tožbo.

Ne zanima me morala (ali bi avtor to dejnsko naredil ali ne) ampak me zanima pravnoformalni vidik.

Ali bi pravnoformalno dobil tožbo v takem primeru?

Manu ::

Drugo, kar me zanima je: ali je moja partnerka, ki bere knjigo, za katero ni plačala avtorskega nadomestila, pravnoformalno v prekršku?

Jaz mislim, da ne. "Mislim" pa zato, ker nisem prebral vse zakone in zato ne morem 100% vedet. Mislim, da pravnoformalno nisi v prekršku, če si prebral knjigo, za katero nisi avtorju plačal nadomestilo za njegovo delo.

Če pa ja, potem me zanima zakon in člen kje je to navedeno.

nekikr ::

Zelo dobra vprašanja Manu, upam da bo kdo odgovoril nanja.
Sicer je pa nekdo vztrajno ponavljal, da če nimaš računa si kradel. Kar deloma je res. Ampak bi bilo pa nadvse butasto, da bi sodili tvoji punci, ker je brala isto knigo kot ti (a je ni plačala)...

Okapi, daj sedaj kakšen pameten odgovor, ko je bilo zastavljeno pametno vprašanje.

PaX_MaN ::

Od tu (išči, "znanc"):
2. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur.l. RS, št. 16/07-UPB3) določa, da se za >>javen<< ali >>javnost<< po tem zakonu razume večje število oseb, ki so izven običajnega kroga družine ali kroga osebnih znancev. Glede na uveljavljeno pravno prakso je šteti za spodnjo mejo večjega števila oseb, pet oseb, medtem ko zgornje omejitve ni. Komentar 2. člena tega zakona (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem, Trampuž in drugi, GV Ljubljana 1997, stran 19-21 ) določa, da po zakonu le osebni znanci izključujejo javnost, česar ni vedno mogoče enačiti s poklicnimi, stanovskimi, društvenimi ali drugimi vrstami znancev.

ABX ::

Torej če pustim knjigo na polici pred bajto in zgoraj napišem da lahko prebere le moj sorodnik nisem v prekršku?
Vaša inštalacija je uspešno spodletela!

Manu ::

Od tu (išči, "znanc"):
2. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur.l. RS, št. 16/07-UPB3) določa, da se za >javen< ali >javnost< po tem zakonu razume večje število oseb, ki so izven običajnega kroga družine ali kroga osebnih znancev. Glede na uveljavljeno pravno prakso je šteti za spodnjo mejo večjega števila oseb, pet oseb, medtem ko zgornje omejitve ni. Komentar 2. člena tega zakona (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem, Trampuž in drugi, GV Ljubljana 1997, stran 19-21 ) določa, da po zakonu le osebni znanci izključujejo javnost, česar ni vedno mogoče enačiti s poklicnimi, stanovskimi, društvenimi ali drugimi vrstami znancev.


To pomeni: odgovor na moje vprašanje ali lahko avtor vloži tožbo zoper mojo partnerko, ki ni plačala nadomestila za knjigo, ki jo je prebrala in tožbo glede na svoje pravice tudi dobi, je NE?

Ampak glede na ta člen:
"36. člen
(1) Pravica javnega posojanja je pravica do ustreznega nadomestila v skladu z Zakonom o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02 – ZUJIK), kadar se daje izvirnik ali primerek dela v rabo za določen čas, brez neposredne ali posredne gospodarske koristi in če poteka prek organizacije, ki izvaja to dejavnost kot javno službo."

jaz lahko posojam knjigo komurkoli (tudi javnosti), ker ne izvajam posojanje kot javno službo.

Zato lahko knjigo posojaš komurkoli in bere jo lahko kdorkoli brez pravnih posledic (torej nisi v prekršku) in avtor ne more od tebe ali ostalih, ki berejo knjigo, ki jim jo posojaš, zahtevati nadomestila. Tudi zakonsko, če bi vložil tožbo zoper tebe jo ne bi dobil.

Je to točno?

Okapi ::

Torej če pustim knjigo na polici pred bajto in zgoraj napišem da lahko prebere le moj sorodnik nisem v prekršku?
Pa kaj ste res vsi tule retardi, ali kaj? Copyright je, ne readright. Knjigo lahko podariš komurkoli hočeš, da jo prebere in naredi z njo, karkoli hoče. Vsi ljudje na tem svetu lahko preberejo en sam izvod knjige, ki ga je na začetku nekdo kupil, če so le pripravljani nanj dovolj dolgo čakati, da pridejo na vrsto, in jo potem podariti naprej.

Ne smeš pa knjige fotokopirati in jo javno deliti okoli.

Enako velja tudi za igre. Nikjer ne piše, da ne smeš svojega izvoda, potem ko si ga zbrisal z računalnika, podariti komurkoli. Eno samo igro lahko povsem zakonito preigrajo vsi ljudje na svetu, eden za drugim.

Vse je zelo preprosto, samo tule se očitno nekaterim zdi hilarious, če se delajo neumne.

O.

RoSeR ::

Okapi, vse prav kar si napisal, samo kdo je kriv, tisti, ki je skopiral in dal na razpolago ali tisti, ki je vzel nekaj kar je bilo zastonj? Oba?

Manu ::

Nihče se ne dela neumnega. Postavljam vprašanja in me zanimajo odgovori. Čisto preprosto.

Ne smeš pa knjige fotokopirati in jo javno deliti okoli.


Glede na ta člen:

50. člen
(1) Ob upoštevanju 37. člena tega zakona je reproduciranje že objavljenega dela prosto, če je izvršeno v največ treh primerkih in če so izpolnjeni pogoji iz drugega ali tretjega odstavka tega člena.
(2) Fizična oseba lahko prosto reproducira delo
1. na papirju ali podobnem nosilcu z uporabo fotokopiranja ali druge fotografske tehnike s podobnimi učinki,
2. na katerem koli drugem nosilcu, če to stori za privatno uporabo, če primerki niso izročeni ali priobčeni v javnosti in če pri tem nima namena dosegati neposredne ali posredne gospodarske koristi.
(3) Javni arhivi, javne knjižnice, muzeji ter izobraževalne in znanstvene ustanove lahko za lastne potrebe prosto reproducirajo delo na kateremkoli nosilcu, če to storijo iz lastnega primerka in če pri tem nimajo namena dosegati neposredne ali posredne gospodarske koristi.
(4) Reproduciranje po prejšnjih odstavkih tega člena ni dovoljeno glede pisanih del v obsegu celotne knjige, grafičnih izdaj glasbenih del, elektronskih baz podatkov in računalniških programov ter v obliki izvedbe arhitekturnega objekta, če ni s tem zakonom ali s pogodbo drugače določeno.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek je pod pogoji iz prvega odstavka tega člena prosto:
1. reproducirati pisano delo v obsegu celotne knjige, če je njena naklada izčrpana že najmanj dve leti;
2. reproducirati grafično izdajo glasbenega dela z ročnim prepisovanjem.


je dovoljeno tudi fotokopiranje. Sicer ne celotne knjige, razen v primeru, če je njena naklada izčrpana najmanj dve leti.

Če fotokopije ne priobči javnosti (kar smo že razjasnili) avtor nima pravice do nadomestila neposredno od njega. Le posredno od uvoza fotokopirnega stroja (in ostalih podobnih naprav) na podlagi 37. in 38. člena (ZASP).

Fotokopije pa lahko posodiš ali daš svojemu prijatelju brez kakršnih pravnih posledic, saj ne gre za javno posojanje.

Če pa ta prijatelj posodi kopijo (ali pa naredi še eno kopijo) in jo sposodi ali da svojemu prijatelju tudi za njega ni pravnih posledic.

Je to prav?

PaX_MaN ::

To pomeni: odgovor na moje vprašanje ali lahko avtor vloži tožbo zoper mojo partnerko, ki ni plačala nadomestila za knjigo, ki jo je prebrala in tožbo glede na svoje pravice tudi dobi, je NE?

Je.
Ampak glede na ta člen:
"36. člen
(1) Pravica javnega posojanja je pravica do ustreznega nadomestila v skladu z Zakonom o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02 – ZUJIK), kadar se daje izvirnik ali primerek dela v rabo za določen čas, brez neposredne ali posredne gospodarske koristi in če poteka prek organizacije, ki izvaja to dejavnost kot javno službo."

jaz lahko posojam knjigo komurkoli (tudi javnosti), ker ne izvajam posojanje kot javno službo.

Ne smeš:
(1) Šteje se, da je neka oseba kršila izključne pravice po tem zakonu, kadar nedovoljeno stori katero od naslednjih dejanj, s katerimi povzroči, omogoči, olajša ali prikrije kršitev pravic iz tega zakona:

1. odstranitev ali sprememba kateregakoli elektronskega podatka za upravljanje pravic;

2. reproduciranje, distribuiranje, uvoz zaradi distribuiranja, dajanje v najem ali priobčitev javnosti avtorskega dela ali predmeta sorodnih pravic, glede katerega je bil elektronski podatek za upravljanje pravic nedovoljeno odstranjen ali spremenjen.

Okapi ::

samo kdo je kriv, tisti, ki je skopiral in dal na razpolago ali tisti, ki je vzel nekaj kar je bilo zastonj? Oba?
Oba, seveda. Drugi bi se teoretično sicer lahko izgovarjal, da je mislil, da je vzel eno od tistih treh kopij, ki bi jih za zasebno rabo smel prvi narediti, ampak je jasno, da v internetni praksi ta izgovor ni mogoč.
Če pa ta prijatelj posodi kopijo (ali pa naredi še eno kopijo)
Kopiraš lahko samo svoj izvirni primerek, ne smeš kopirati kopije. Strogo po zakonu te tri kopije ne bi smele priti iz prijateljsko-sorodstvenega kroga lastnika izvirnika, v praksi pa tega nihče ne preganja (dokler so res samo tri kopije iz enega izvirnika). Ne smejo pa se, kot rečeno, te kopije začeti množiti, to bi načeloma moralo biti jasno vsakomur, ki premore trohico zdrave pameti.

Avtorji knjig, glasbe in filmov se pač, za obče dobro (širjenje kulture in te reči) sprijaznimo, da bodo iz vsakega prodanega izvoda lahko nastale še do tri kopije, in zato dobivamo nekakšno nadomestilo. Za programe in igre to ne velja. A je tako težko to razumeti?

O.

PaX_MaN ::

Fotokopije pa lahko posodiš ali daš svojemu prijatelju brez kakršnih pravnih posledic, saj ne gre za javno posojanje.

Posojaš lahko familiji in osebnim znancem, pri čemer vsota obeh ne presega 5 osebkov.

RoSeR ::

Nič, jaz se odpovedujem "nelegalnim" vsebinam na internetu...zbogom piratstvo.....not

Manu ::

A je tako težko to razumeti?


A je tako težko odgovoriti na vprašanje? brez takih vložkov:

Pa kaj ste res vsi tule retardi, ali kaj?


Jaz osebno ne poznam dobro zakona in zato ne morem vsega vedet in zato še nisem neumen...

S tem, da se ne more reči, da nekdo krade, če npr. posluša glasbo, ki jo je skopiral od kopije soseda, ki mu jo je skopiral brat od originala. Namreč kolikor vem zakon ne inkriminira tako osebo v smislu protipravnega posedovanja glasbe, ampak se to šteje le kot kršitev avtorjevih pravic.

Npr.

Nekdo gre na policijsko postajo s prenosnim računalnikom in original CD glasbo. Z njim je njegov prijatelj in sosed tega prijatelja. V čakalnici policijske postaje prižge prenosnik, vstavi original CD in naredi ISO sliko na svoj disk. Nato vzame prazen medij in posname kopijo CD-ja nanj in ga preda prijatelju in enako naredi za soseda od prijatelja. Policist, ki to vse gleda, pravnoformalno ne more nič narediti.

Če pa bi bil v čakalnici policijske postaje tam še avtor glasbe in bi vse to opazoval, pa bi lahko sprožil postopek zoper kršilca, ker krši njegove pravice. Policist bi lahko bil priča in še posnetek videonadzora bi služil kot dokaz.

Ta oseba krši le pravice avtorja in le avtor lahko sproži postopek zoper njega. Ni pa na splošno inkriminiran zaradi kopiranja glasbe.

Je tako prav?

Lonsarg ::


Avtorji knjig, glasbe in filmov se pač, za obče dobro (širjenje kulture in te reči) sprijaznimo, da bodo iz vsakega prodanega izvoda lahko nastale še do tri kopije, in zato dobivamo nekakšno nadomestilo. Za programe in igre to ne velja. A je tako težko to razumeti?


Ko vidiš zakon ni težko razumeti, recimo namesto da si rekel, da je neumno vprašanje, bi povedal, da je tak zakon, namreč ta zakon je čist umeten, tle ni nič zdrave pameti v tem, da je zakon tko spisan, lahko bi pa dovolil kopije za igre, pa jih ne bi za knjige, pač kakor bi se spomnil predlagatelj zakona. Enim vam je pa kar samoumevno da je tko kot je, sploh ne pomislite na druge možnosti.

Pa dobro, sej v sami praksi se te razlike ne vidi, dokler v ožjem krogu karkoli takega počneš nima veze, če je knjiga, ali pa alektronski material z knigo, programom itd.

Okapi ::

Problem je v tem, ker ene in iste stvari na slo-techu razlagamo že leta, v sto in eni temi. Zakon o varstvu avtorskih in sorodnih pravic je bil citiran že ničkolikokrat, pa nekateri še kar gonijo eno in isto. In potem nam enim pač od časa do časa pritisk dvigne pokrovko;((

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

Manu ::

Fotokopije pa lahko posodiš ali daš svojemu prijatelju brez kakršnih pravnih posledic, saj ne gre za javno posojanje.

Posojaš lahko familiji in osebnim znancem, pri čemer vsota obeh ne presega 5 osebkov.


Mislim, da si to napačno razumel:

2. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur.l. RS, št. 16/07-UPB3) določa, da se za »javen« ali »javnost« po tem zakonu razume večje število oseb, ki so izven običajnega kroga družine ali kroga osebnih znancev. Glede na uveljavljeno pravno prakso je šteti za spodnjo mejo večjega števila oseb, pet oseb, medtem ko zgornje omejitve ni. Komentar 2. člena tega zakona (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem, Trampuž in drugi, GV Ljubljana 1997, stran 19-21 ) določa, da po zakonu le osebni znanci izključujejo javnost, česar ni vedno mogoče enačiti s poklicnimi, stanovskimi, društvenimi ali drugimi vrstami znancev.


5 osebkov se šteje za javnost, ko je govora o večjem številu ljudi in ne gre za običajni krog znancev. To pa nikakor ne pomeni, da ne smeš posojati večjemu številu oseb, če posojaš osebam v običajnem krogu družine in osebnim znancem. Saj je število članov običajnega kroga družine lahko precej višje od 5, še posebej, če tu prištejemo še osebne znance. Število oseb tako lahko naraste na 30 ali še več.

Legend(SLO) ::

Glede na uveljavljeno pravno prakso je šteti za spodnjo mejo večjega števila oseb, pet oseb, medtem ko zgornje omejitve ni.


Kot prvo to ej komentar in menje avtorja. Verjamem, da utemljeno v množičnih primerih sodne prakse. Poleg tega je to spodnja meja in ne MEJA. Iz tega se razbere, da manj kot 5 oseb nikoli ni javnost, lahko pa tudi večji krog oseb ni javnost.

le osebni znanci izključujejo javnost, česar ni vedno mogoče enačiti s poklicnimi, stanovskimi, društvenimi ali drugimi vrstami znancev.

Kakorkoli bo to strogo loču ja.

Jaz osebno ne poznam dobro zakona in zato ne morem vsega vedet in zato še nisem neumen...

Bojim se da ga okapi tudi ne in zato odgovarja z ja in ne, česar ti na mejno vprašanje ne bi naredu noben, ki pozna materijo in sistem na splošno.
krneki

Okapi ::

česar ti na mejno vprašanje
Tu ni bilo nobenega mejnega vprašanja, vse je bilo kristalno jasno.

O.
««
6 / 6
»
»»

Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Prenašanje torrent datotek legalno? (strani: 1 2 )

Oddelek: Omrežja in internet		5025618 (23865) tekkkno
»

Ustanovitelji ThePirateBay.com dokončno obsojeni .. pomoči (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Novice / NWO		17870547 (63166) ]Fusion[
»

Skrbnik Oinka oproščen

Oddelek: Novice / Zasebnost		333988 (2550) MrStein
»

Mininova zmanjšuje obseg ponudbe, postaja legalna (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Novice / Avtorsko pravo		28019093 (13852) Okapi
»

V ponedeljek se začne proces Pirate Bay (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Novice / Avtorsko pravo		23521556 (13774) Mavrik

Več podobnih tem