Slo-Tech - Mesec dni po znamenitem sporočilu, v katerem je izumitelj in skrbnik Linuxovega jedra Linus Torvalds najavil odmor, dokler se ne nauči obnašati, je Linus nazaj. To je v današnjem sporočilu naznanil začasni skrbnik Greg Kroah-Hartman.

V Edinburgu od danes do srede poteka letošnji Open Source Summit, ki se ga udeležuje 40 glavnih razvijalcev jedra in Linus Torvalds. Maintainers' Summit, kjer se običajno srečujejo, so morali letos prestaviti na Škotsko, ker je Torvalds pomešal datume in istočasno rezerviral družinske počitnice na Škotskem. S tem povezani povišani toni so bili povod za Torvaldsov uvid, da ima probleme s komunikacijo, zaradi česar si je vzel odmor. Tega je sedaj konec.

Ali se bodo spremembe, ki so se odrazile tudi v prenovljenem bontonu (code of...

bleepingcomputer.com - Priljubljena čistilka brskalnikov, registrov in sistemov nasploh, je po ugotavljanju jeznih uporabnikov, v svoji različici 5.45 izgubila možnost izklopa opcije Active monitoring. S tem pa tudi možnost nepošiljanja sicer anonimnih podatkov o delovanju programa razvijalcem pri Piriformu. Tudi v primeru ročnega izklopa, se je Active monitoring po vnovičnem zagonu sistema znova pojavil vklopljen. Prav tako se različice 5.45 po uporabi ni več dalo preprosto ugasniti, z zaprtjem okna, kot to običajno počno aplikacije, pač pa se je s tem samo skrila v system tray in še naprej delovala v ozadju.

Seveda je na uradnem forumu završalo in pri Piriformu so se bili prisiljeni opravičiti, obenem pa so umaknili...

Slo-Tech - V javnosti prevladuje zmotno mnenje, da odprto kodo večidel pišejo neplačani prostovoljci v prostem času, zaradi česar je njena kakovost vprašljiva. Resnica ne bi mogla biti dlje. Fundacija Linux je objavila svoje letno poročilo o razvoju Linuxovega jedra, v katerem odgovarjajo na vprašanja, kdo skrbi za razvoj, kdo in kako prispeva kakšno novo kodo, kako hitro napredujejo in kdo vse skupaj financira. Delež razvijalcev, ki so za svoje početje plačani, se iz leta v leto povečuje.

Nova stabilna verzija jedra izide na dva do tri mesece (povprečje je upadlo s 70 na 66 dni) in običajno prinese okrog 10.000 popravkov, ki jih v povprečju prispeva 1400 razvijalcev iz več kot 200 podjetij in organizacij. Od leta 2005 in verzije 2.6.11, ko podrobneje spremljajo statistiko, saj uporabljajo Git, je s prispevki sodelovalo že...

Phoronix - Na Phoronixu so izvedli zanimiv eksperiment, koder so ugotavljali, koliko je Linux v zadnjih petih letih postal hitrejši ali počasnejši. V ta namen so primerjali jedra (vse večje izdaje) od 2.6.12, ki je bil izdan leta 2005 in je imel dobrih šest milijonov vrstic kode, do najnovejšega 2.6.37, ki pa ima skoraj 14 milijonov vrstic kode. Skupno so preizkušali 26 jeder. Rezultati so pokazali, da dodajanje novih funkcionalnosti in rast obsega kode večidel nista prispevala k upočasnitvi sistema. Slabše so se novejši sistemi odrezali v testih: GnuPG File Encryption, prenos 10 GB prek TCP, Apache dostava statičnih strani in IOZone. V Apache Compilation in Disk Transactions je sistem hitrejši, drugod pa bistvenih razlik ni.

Slashdot - Linux je resda brezplačen operacijski sistem, ki se je začel ljubiteljsko, a je postal resni igralec na trgu. In brezplačnost programske opreme ne pomeni, da so njegovi pisci revni kot cerkvene miši, ugotavlja Jonathan Corbet, ustanovitelj LWN.net in eden izmed sodelujočih pri dopolnjevanju jedra, na konferenci v novozelandskem Wellingtonu. Analiza kode, ki je bila v Linuxovo jedro dodana med decembrom 2008 in januarjem 2010, kaže, da so tri četrtine kode prispevali programerji, ki so bili za to početje plačani. V tem...

InternetNews - Kot poročajo na InternetNews poročilo Linux Foundation Linux Kernel Development: How Fast is it Going, Who is doing it and Who is Sponsoring it? o razvoju Linux jedra razkriva pospešen razvoj le-tega.

Od različice 2.6.24 do 2.6.30 so razvijalci dodali 2,7 milijona vrstic kode, povprečno pa so vsak dan prispevali 10.923 vrstic, 5.547 vrstic pa pobrisali.

Število popravkov in posodobitev na uro se je povečala za 42 odstotkov (povprečno vsako uro v jedro dodajo 5,45 posodobitev), povečalo pa se je tudi število razvijalcev: iz 1057 (pri jedru 2.6.24) na 1150 (pri jedru 2.6.30).

Raziskava tudi kaže, da majhno število razvijalcev prispeva večino kode, pri razvoju zadnjega jedra pa so bili najbolj dejavni neodvisni razvijalci (21,1%), sledili pa so razvijalci pri Red Hatu (12%), IBM-u (6,3 % sprememb), Novellu (6,1%) in Intelu (6,0 %). Kot zanimivost lahko omenimo še, da Linus Torvalds ni več med 30 najbolj aktivnimi razvijalci, kljub temu pa ostaja pomemben član razvijalske skupnosti.
...

bit-tech.net - Moblin, Intelov operacijski sistem, prvič predstavljen leta 2007, je namenjen uporabi na MIDih, netbookih, nettopih in ostalih sistemih s procesorjem Atom. Pri Intelu pa so se odločili, da razvoj Moblina predajo Linux Foundation-u, ki skrbi za večjo prepoznavnost Linuxa v svetu. Po besedah Intela naj bi ta poteza blagodejno vplivala tako na razvoj Moblina kot njegovo razširjenost, saj bo tako postal bolj viden in opažen, odprtokodna skupnost pa bo v razvoj vnesla več inovativnosti in večje število razvijalcev.

Z odprtostjo pa bo kdorkoli lahko Moblin prevedel tudi za arhitekturo ARM in s tem omogočil uporabo tekmecem, recimo nVidiji s platformo Tegra. A Intel pravi, da ga to ne moti, saj je pred kratkim najavil še, da je del proizvodnje Atom procesorjev predal TSMCju, s čimer je olajšal proizvodno sistemov Atom partnerjem, ki TSMC uporabljajo tudi za svojo proizvodnjo. Oboje kaže na precejšno samozavestnost v zmogljivosti in prihodnost Atom arhitekture, obenem pa z odprtostjo...

ComputerWorld - Pred mesecem dni smo poročali, da je tržni delež Windows upadel na najnižjo raven v zadnjih petnajstih letih, december pa je, kot kaže, trend nadaljeval. Microsoftov operacijski sistem je izgubil skoraj celo odstotno točko in pristal na vrednosti 88,7 odstotkov. V celotnem letu 2008 je Windows izgubil 3,1 odstotne točke. Medtem so se jabolčniki tudi na njegov račun okrepili, saj tržni delež Mac OS X še vedno raste, tako da je samo v zadnjem mesecu pridobil tri četrtine odstotne točke in dosegel 9,6 odstotka. V letu 2008 je njihova rast znašala 2,3 odstotne točke oz. 31,7 odstotka. Linux se je malenkostno okrepil na 0,85 odstotka.

Net Applications, ki raziskavo vodi, ugotavlja, da je višji delež Macov in pešanje Windows posledica večjega števila prazničnih dni, saj ljudje takrat do interneta dostopajo pretežno od doma, kjer je več Macov kot v poslovnem okolju. Kljub temu je treba povedati, da je decembrski padec dvakrat večji kot leto poprej, tako da to ne more biti edini razlog.

DesktopLinux.com - Kot je znano, naj bi bil eden izmed večjih razlogov za slabo razširjenost Linuxa ravno slaba podpora za različne naprave. Kot je pokazala anketa organizacije Linux Foundation, si uporabniki želijo večjo podporo tiskalnikov, skenerjev, USB pomnilniških naprav in brežičnih Wi-Fi kartic.

Zato je skupnost Linux razvijalcev pred kratkim osnovala Linux Driver Project, v okviru katerega naj bi skupina razvijalcev razvila kar največ gonilnikov za Linux.

Greg Kroah-Hartman, razvijalec Linux jedra in vodja projekta pa na svojem blogu žal ugotavlja, da je okrog 300 aktivnih razvijalcev gonilnikov trenutno - brez dela.

Eden izmed možnih razlogov za to je morda v tem, da Kroah-Hartman pravi, da ne pozna nobene običajne naprave v redni uporabi, ki ne bi bila podprta v Linuxu. Iz tega razloga je uporabnike interneta zaprosil za pomoč. Če ste torej naleteli na kakšno napravo, ki ni podprta v Linuxu, vas vabi, da mu to sporočite preko wikija.

Na novico nas je opozoril uporabnik FireSTORM.

Linux Today - Gonilniki za eksotično strojno opremo pod Linuxom so bili svojčas kar precejšen problem, a počasi se se stvari začele obračati na bolje in zadnje čase je podprto takorekoč vse (razen mojega winblowz modema na notebooku... grrr). Tule je interview z Jonathanom Corbetom, soavtorjem knjige Linux device drivers. Človek zelo dobro pozna razvoj Linux jedra v zadnjih nekaj letih in pove veliko zanimivih stvari o tem, kako se bo pisanje gonilnikov razvijalo naprej. Pravi, da bo zelo zanimivo, ko bodo v vseh mrežnih gonilnikih prisotne možnosti 'zero-copy', pa tudi bolj natančno zaklepanje za SMP sisteme bo Linux potiskalo vedno bolj med profesionalne strežniške sisteme. Skratka zanimivo branje.
Mimogrede, če hočete biti vedno na tekočem z razvojem Linux jedra, potem redno preverjajte stran kt.zork.net. Na njej se dobi tedenski povzetek dogajanja na dopisnem seznamu razvijalcev.

Tom's Hardware - IBM je za razliko od nekaterih ostalih podjetij (Sun Microsystems, Microsoft in EMC) prepričan, da je prihodnost v "open source" programski opremi. Tako je IBM namenil kar miljardo $ (zelo zelo zelo veliko novcev) za razvoj Linux OS. Vse kar se dogaja zadnje čase na področju OS, nakazuje, da ima Linux še lepo prihodnost in prav lahko se zgodi, da bomo prav kmalu vsi uporabljali kake klone le tega. Meni je v bistvu popolnoma vseeno kateri OS bom uporabljal, da bo le dobro služil svojemu namenu in bo čim cenejši ali po možnosti kar zastonj [:D].Klik !

X-Bit Labs - Na voljo je tudi nekaj novih AMDjevih načrtov glede proizvodnje.

CPU	Q3 2000	Q4 2000	Q1 2001
Athlon Slot A	0.6 milijonov	/	/
Athlon Socket A	1.4 milijonov	2.7 milijonov	2.7 milijonov
Duron	1.6 milijonov	3.8 milijonov	5.5 milijonov
Skupaj SocketA:	3 milijonov	6.5 milijonov	8.2 milijonov
K6	3.3 milijonov	2.5 milijonov	1 milijonov
Skupaj:	6.9 milijonov	9 milijonov	9.2 milijonov

Pro pričakovanjih bomo počasi videvali vse več in več Duronov, saj navsezadnje tudi gre za najbolje prodajan AMDjev procesor. SlotA procesorji bodo očitno mrtvi zelo kmalu, medtem ko se K6 serija še kar oklepa življenja. Opazno je tudi, da se bo skupna rast povečave procesorjev v naslednjem letu malce umirila, kar verjetno gre predpisati temu, da bodo celotno naslednje leto polovico Dresdenske tovarne preurejevali za 0.13 mikronsko proizvodnjo.