» »

Raziskave tranzistorjev

Raziskave tranzistorjev

The Register - Več kot očitno je, da se razvoj tranzistorjev približuje meji, ki jo je fizično nemogoče preseči. Tako naj bi kmalu dosegli velikost 0,05 mikrona, potem pa bi nastala kriza, ki bi onemogočila veljavnost Moorovega zakona (sicer vsi poznate, ampak vseeno: hitrost procesorja je podvoji vsakih 18 mesecev).
Tako je v igro stopila kemija, njej ob strani pa še delno biologija. Tako razvoj poteka v treh ločenih smereh:
Nanožice:
Raziskovalni tim Charlesa Lieberja na Harvardu je naredil vrsto nanocevk, velikosti 2-20 nm (torej 10 na -9 m), in jih "spletel" v mrežo. Tok, ki teče po njej, je možno regularati z napetostjo na njej. Z zadosti zapleteno mrežo je možno ustvariti logična vrata, meni Lieber.
Nanocevke:
Medtem ko Lieberjeva tehnologija ne temelji na litografiji, pa je ta osnova za raziskave na Delft University of Technology na Nizozemskem, ki jih vodi Cees Dekker. S sodelavci je izdelal ogljikove nanocevke premera 1nm, pri katerih se tok, ki teče po njih, nadzira z napetostjo aluminijastega traka, na katerega je nameščena cevka.
Tako je možno dobiti tranzistor, ki ga sestavljajo aluminijast trak in zlata kontakta na koncu cevke. Problemi so predvsem pri nameščanju cevk, saj jih je zaenkrat nemogoče točno fiksirati. Tako Dekkerjo moštvo "prši" in upa, da bodo pravilno pristale. Kljub temu so že naredili dovolj tranzistorjev za logična vrata.
Organske molekule:
Jan Hendrik Schön trdi, da lahko s pomočjo 4,4' - bifenilditiola (predstavljajte si dva benzenova obroča skupaj, povezana na mestu 2 , nato pa na vsakem benzenu na mestu 4 še -SH skupino), zlatih elektrod, silicijeve ploščice in silicijevega dioskida, dobimo tranzistor. Da bi to dokazal, je s pomočjo dveh takšnih elementov naredil logična vrata NE, kar spremeni 1 v 0 ali pa pozitivno napetost v negativno.
Dekker in Lieber sta s svojima moštvoma ustvarila vrsto logičnih vrat, kot IN ali ALI.
Celoten članek najdete tukaj.

6 komentarjev

Loki ::

hmm...IN/ ALI...
isto bi lahko naredil z pnevmatiko/ hidravliko, sam da bi bil potem tak racunalnik malo velik.:))
drgac pa ameriska vojska res eksperimentira z takimi racunalniki (beri - nic obcutljivosti na EMP, ne rabis elektrike, vse kar rabis je dovolj velika zaloga stisnjenega zraka in kompresor, da ga stiska).

Thomas ::

Molekularni računalniki so sila pomembna reč ravno zaradi njihove hitrosti. MIPS je vse - ostalo je nič. Resno. Resno. Tomi dobra je tale tvoja novica. (Sicer sem jest že vse to vedu, ane :D). Ampak pohvalu ene novice pa tud še nisem!

_HacK_ ::

Res zanimiva novica...
Rok

Tomi ::

Ko sem se ubadal s pisanjem, se mi je zdelo, da bo preveč "freaky"..
Samo vidim, da se je splačalo:D

Marjan ::

Itak, da se je splačalo. To je ena najbolših novic - sploh!

Katera tehnologija pa ima najsvetlejšo prihodnost?

Pomoje nanocevke.

Thomas ::

Nanocevke zgledajo najbolj gotove. Če bi pa uspelo s kakšnimi manjšimi molekulami - bi blo pa to morda še za faktor 100 do 1000 boljš. Hm ...


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Najtanjši tranzistor meri 1 nm

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
64087 (2249) David1994
»

Razvili grafenski tranzistor

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
163748 (2441) DarkJedi8x
»

Silicij v integriranem vezju

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
162545 (2143) Icematxyz
»

Nov preboj na področju kvantnih računalnikov

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
205137 (3773) Highlander

Več podobnih tem