Silicij v integriranem vezju

Ker je polPREVODNIK.

Z dodajanjem raznih primesi mu lahko spreminjaš fizikalne lastnosti (postopek se imenuje dopiranje) - dobimo p-tip silicja in n-tip silicija, spoj med njima (pn spoj) pa nam da npr. diodo, tranzistor .... kovini se zelo težko spremeni lastnosti z dopiranjem, ker imajo že same po sebi zelo veliko prevodnost. Nekaj v tem smislu.

Hmm... očitno ti elektronika ni prijateljica in ne veš nič o njej. Torej elektronska vezja so sestavljena iz polprevodniških elementov ( v glavnem) in uporov in kondenzatorjev.
Polprevodniški elementi, kakor ti že ime pove so narejeni iz polprevodnikov. Polprevodnik ima namreč krasno lastnost da ime v prevodni smeri majhno upornost v neprevodni smeri pa veliko torej lahko rečemo da polprevodnik v eno smer prevaja v drugo pa ne tak enostaven polprevodnik je sestavljen iz dveh plasti
prevodne - P in neprevodne - N --> PN spoj ali enostavna dioda. Znanstveniki so se kmalu spomnili da če dodajo na koncu PN spoja še eno P plast dobijo tranzistor PNP tega pa že lahko veliko bolj zanimivo ponucajo.
Tranzistor deluje namreč približno tako kot ventil ta vodo: imaš vhodni del, izhodni del in regulacijski del, pri ventilu za vodo pač uporabiš svojo moč da zapiraš in odpiraš pretok vode. Pri tranzistorju se vhod imenuje kolektor, izhod emitor in ventil baza
Z napetostjo na bazi reguliraš pretok toka od kolektorja do emitorja.
Integrirana vezja so sestavljena iz velike količine takih tranzistorjev in diod ter ostalih elementov.
Drugače pa malo poguglaj o tranzstorjih in njihovi izdelavi.

Jej, jej, Stratus, P ne pomeni Prevodno in N ne pomeni Neprevodno:).
Na kratko, N je N tip polprevodnika, v katerem prevladujejo prosti elektroni, P pa P tip polprevodnika, v katerem prevladujejo proste vrzeli. Ko ju damo skupaj (usmerniška dioda), pa deluje zadeva nekako tako. Ko priklopimo + na N tip in - na P tip, potegne + elektrone v N plasti stran od spoja, - pa vrzeli v P plasti tudi stran od spoja. Okrog PN spoja se tako ustvari osiromašeno področje, kjer nimamo ne prostih elektronov v N tipu, ne prostih vrzeli v P tipu, torej ničesar, kar bi lahko prevajalo električen tok - torej tok ne more tečt. Zaradi te osiromašene plasti PN spoj (dioda) v zaporni smeri ne prevaja.
Ko pa priklopimo + na P tip in - na N tip, potisne + vrzeli proti meji med polprevodnikoma, - pa vrzeli proti taisti meji. Vmes imamo tako obilo prostih nosilcev naboja in tok lahko steče praktično neovirano.

Tranzistor je drugačna žival od diode, ki pač v eno smer spušča, v drugo pa ne. Tranzistor so tri plasti polprevodnika, PNP ali NPN, imenujejo se kolektor - baza - emitor. V vezju je priklopljen kolektor na +, baza na krmilni signal in emitor na maso (v resnici ne tako priklapljat, ker ti tranzistor skuri, tle samo zaradi lažje predstave;)). Ko na bazi ni signala, je "v zraku", tok ne teče. Ko pa v bazo z krmilnim signalom vsiljujemo nek (znan) tok, le - ta "sproži" tok od kolektorja na emiter, enak kolektorskemu toku krat nek faktor, ki je določen z samim procesom izdelave tranzistorja. Tako dobiš preprost ojačevalec, ko lahko šibek signal na vhodu s pomočjo tranzistorja ojačaš - in dobiš iz nedolžnega signala predvajalnika signal, ki lahko trese hišo.

To je zelo na kratko o dveh osnovnih polprevodniških elementih, je pa odzadaj še ogromno drugega in tu na forumu se boš lahko naučil kvečjemu osnovne osnove. Za kaj več pa ali študirat elektrotehniko ali pa kako dobro knjigo v roke in ko boš nekaj znal, še spajkalnik in v prakso. Ker edino praksa ti tako znanje dokončno spravi v glavo tako, da potem tudi veš, kaj z njim delat:).

Polprevodniški elementi, kakor ti že ime pove so narejeni iz polprevodnikov. Polprevodnik ima namreč krasno lastnost da ime v prevodni smeri majhno upornost v neprevodni smeri pa veliko torej lahko rečemo da polprevodnik v eno smer prevaja v drugo pa ne tak enostaven polprevodnik je sestavljen iz dveh plasti

Kar je seveda bedarija. Zgoraj opisano je lastnost polprevodniških spojev.

dobijo tranzistor PNP tega pa že lahko veliko bolj zanimivo ponucajo.

Oprosti, ampak to je še ena bedarija. Diode so rabno tako uporabne kot tranzistorji, le drugi namen imajo. Jaz sem srečal veliko več NPN tranzistorjev, kot pnp...

Pri tranzistorju se vhod imenuje kolektor, izhod emitor in ventil baza Z napetostjo na bazi reguliraš pretok toka od kolektorja do emitorja.

Kar je spet nekaj površno in napol napisano. V orientaciji skupni kolektor, določa napetost med bazo in emitorjem tok, ki se pretaka skozi kolektor. Bolj natančno od kolektorja proti emitorju. V drugih vezavah tranzistorja je kakopak drugače.

Stratus, preden naslednjič naznaniš nekomu, da o neki stvari nima pojma (kar je itak jasno povedal že na začetku), vsaj malo obnovi srednješolsko snov.

OK; OK, ni treba da se zdej stepete zato ker sem pač malo bol n00b pa postavljam taka vprašanja.

Drgač sem pa hvaležen za vaš trud da ste mi razširili obzorja

TESKAn je krasno dojel zakaj sem napisal kot sem napisal.

BluPhenix če bi ti jaz zdajle razložil teorijo multidimenzionalnega univerzuma na akademski ravni, ti ne bi razumel ničesar razen tega da ti pač govorim o teoriji vesolja z več kot 3 dimenzijami.

Človek pač ne ve kaj je nasičenje ali osiromašenje, zato se spustiš na njegov nivo in zadevo razložiš kar se da opisno in razumljivo. Fant ne hodi na elektro zanima pa ga čisto "po kmečko" (pa ne se spet obesit na ta izraz, uporabljam ga figurativno in ne akuzativno) zakaj POLPREVODNIK v integriranem vezju.

Fantje so za laika odlično napisali. Ne s različnimi orientacijami. Ko bi nam na faxu v uvodni uri v diodo/tranzistor, od katerega tablajo pol semestra tako na hitro povedali, sploh tista primerjava z ventilom je bila dobra, bi bilo vse lažje. Ponavadi sam začnejo z izpeljevanjem formul in tako naprej. Nismo bli vsi prej na elektro SŠ.