»

Vstavljanje baterij neodvisno od orientacije

InstaLoad

vir: HotHardware
HotHardware - Standardne okrogle baterije, ki jih dandanes najpogosteje srečamo v velikosti AA in AAA, redkeje pa v večjih C in D, imajo vsaj eno precejšnjo pomankljivost. Pomembno je, kako usmerjene jih vstavimo v naprave, saj imajo na eni strani negativno, na drugi pa pozitivno elektrodo. A v prihodnosti zahvaljujoč Microsoftu to morda ne bo več problem. Razvili so tehnologijo InstaLoad, katere licenciranje že ponujajo drugim družbam (očitno se zelo zanima Duracell) in je združljiva z zgoraj omenjenimi velikostmi. InstaLoad je mehanske narave in tako za implementacijo ne potrebuje kompleksne elektronike. V priključku ima tako negativne kot pozitivne kontakte, izbira pravih pa se opravi zahvaljujoč specifični obliki baterije, ki ima na pozitivni...

36 komentarjev

Grafenski tranzistorji obljubljajo 100 GHz

Shematski prikaz tranzistorja in rezine z njimi

Ars Technica - Razvijalci procesorjev so trčili v fizikalne omejitve višanja takta procesorjev, zato že nekaj časa razvoj poteka predvsem v smer tlačenja več jeder na en kos silicija in paralelizacije procesov. Za bistveno višje takte bo potrebno spremeniti fundamentalne pristope in prav to počnejo v IBM-u. V reviji Science poročajo o novih tranzistorjih, ki naj bi bili zgrajeni iz grafena (to je en atom debela plast sp2 hibridiziranih ogljikovih atomov; več takih plasti skupaj tvori grafit).

Grafen je dobra izbira,...

44 komentarjev

Nanotehnologija in nevrobiologija.

Slo-Tech - Znanstveniki na Harvardu so uspeli ustvariti umetne sinapse med nanoelektronskimi napravami in sesalčjimi nevroni. Tranzistorji iz nanožičk, ki jih je razvil kemik Charles M. Lieber s kolegi, omogočajo merjenje, stimuliranje in inhibiranje živčnih impulzov na nekaj velikostnih razredov manjšem območju kot zdajšnje tehnike. Ker je stik med nanožičko in nevronom tako majhen - dolg samo okoli 20 nanometrov -, je Liebrovi skupini uspelo meriti in spreminjati prevodnost na kar 50 mestih vzdolž ene celice. Poleg majhnosti je prednost tehnike tudi v tem, da celice ne poškoduje, za razliko od mikropipet, ki se večinoma uporabljajo danes.

Možnosti nove tehnologije so velikanske. Poleg zelo detajlnega vpogleda v delovanje kompleksnih nevronskih mrež, bodo nanožičke lahko služile kot vezni člen med živci in elektronskimi protezami, odpirajo pa tudi možnosti za izgradnjo hibridnih vezij, ki bodo povezala moč nanoelektronskih in bioloških komponent.

Vir: Harvard University Gazette.

30 komentarjev

Se nam obetajo novi magnetni procesorji?

Slo-Tech - Tako izgleda. Skupni napori univerze v Durhamu, Imperial Collega v Londonu in Sheffieldske univerze so prinesli prve rezultate. S prvimi prototipi magnetnih logičnih vrat jim je uspelo izvajati vse logične operacije današnjih polprevodniških računalnikov. Nova tehnologija ne proizvaja veliko toplote in je precej bolj enostavna in mogoče celo cenejša za proizvajati kot današnja, saj so novi procesorji sestavljeni iz enostavnih kovinskih plasti.

Zaradi enostavnosti in nizke cene izdelave se bo tehnologija vsaj na začetku uporabljala predvsem v zelo poceni napravah za enkratno uporabo. Manjše oddajanje toplote pa bo botrovalo tudi k odstranitvi hladilnih teles in manjšim dimenzijam naprav.

Bo to pomenilo, da nam ne bo treba več hladiti procesorjev?

12 komentarjev

Je prihodnost 3D?

The Register - To vprašanje nam postavljajo na Registru, kjer so razkrili Intelove načrte za prihodnost.. Ti se ozirajo v tretjo dimenzijo, in sicer gre za preprosto logiko. Sedaj so tranzistorji pločati, v primeru, da pa jih "dvignemo", dobimo tranzistor s tremi vrati. Tok lahko torej potuje na vrhu in ob straneh, s čimer dosežemo, da "enosmerno cesto pretvorimo v tripasovnico", so bili duhoviti pri Intelu.

Ključ za razvoj 3D tranzistorja je fizikalne osnove. Pod 30 nm pride do izgube toka, tako da je potreben drugačen pristop. Poleg tega pa nov pristop omogoča boljšo porazdelitev prostora.

Kdaj? Prej kot v petih ali desetih letih ne, so pesimistični pri Intelu.

0 komentarjev

Prihodnost zagotovljena tudi čipom

EETimes - Očitno diski niso edini, ki še dolgo časa ne bodo šli na odpad zgodovine. Svetla prihodnost je tudi na strani čipov, saj so znanstveniki na univerzi Cornell predstavili delujoč tranzistor, ki je v bistvu atom kobalta in je velik le 1.3 nanometra. Za primerjavo: današnji silicijevi tranzistorji so lahko veliki celo več kot 100 nanometrov. Čeprav gre za pomemben dosežek, pa znanstveniki navajajo, da je vse skupaj trenutno še vedno precej v povojih in da bo potrebno še veliko trdega dela, da bo tehnologija zrela za praktično uporabo. Obenem navajajo, da iščejo tudi nove alternative, ki bi lahko nadomestile sedanje silicijeve tranzistorje in poudarjajo, da so se za dostojnega naslednika zaenkrat izkazale tudi ogljikove nanocevke. Več o novem dosežku si lahko preberete tukaj.

0 komentarjev

Še manjši tranzistorji

Sillicon Strategies - V komentarjih na spodnjo novico ste se nekaj prepriali, da je 0,13 mikronov že zastarela tehnologija. Če upoštevamo to novico, je to sigurno res!

Taiwan Semiconductor Manufacturing Company (TSMC v nadaljevnaju) so raziskali in omogočili proizvajanje (ne, ni napaka) 9-nm, to je 0,009 mikrona, velikih tranzistorjev. To je kar 1/10.000 (ena desettisočina) debeline človeškega lasu. Današnja super-računala, ki zasedejo kar kakšno halo ali dve, bi tako lahko spravili v prostor velik toliko, kot je velik noht.

Sicer takih čipov še ni možno proizvajati, saj bo potrebno še kar nekaj časa, da bodo izpopolnili naprave in predelali postopke izdelave. Imajo pa že delujoč 0,035 mikronski primerek, trenutno pa delajo na 0,025 mikronskem, ki je še v poskusnem stadiju. Celotno novico si oglejte tu.

0 komentarjev

IBMove karbonske nanocevke

InfoWorld - IBM je včeraj predstavil novo generacijo karbonskih nanocevk, ki so zdaj zmogljivejše od silicijevih tranzistorjev (nanocevke so tista zadeva, ki bo nadomestila silicijeve tranzistorje, ko bodo zahteve po pomanjševanju tranzistorjev presegle zmožnosti silicija). Čez kakih 10 do 15 let, predvidevajo pri IBM, bo ta tehnologija zamenjala trenutni proizvodnji način procesorjev in ostalih čipov. Do takrat pa morajo sploh še pogruntati kako pa narediti procesor iz takih tranzistorjev... (takorekoč, cegle so že razvil, samo bajte še neznajo zgradit...) Sicer pa klik...

3 komentarji

Raziskave tranzistorjev

The Register - Več kot očitno je, da se razvoj tranzistorjev približuje meji, ki jo je fizično nemogoče preseči. Tako naj bi kmalu dosegli velikost 0,05 mikrona, potem pa bi nastala kriza, ki bi onemogočila veljavnost Moorovega zakona (sicer vsi poznate, ampak vseeno: hitrost procesorja je podvoji vsakih 18 mesecev).
Tako je v igro stopila kemija, njej ob strani pa še delno biologija. Tako razvoj poteka v treh ločenih smereh:
Nanožice:
Raziskovalni tim Charlesa Lieberja na Harvardu je naredil vrsto nanocevk, velikosti 2-20 nm (torej 10 na -9 m), in jih "spletel" v mrežo. Tok, ki teče po njej, je možno regularati z napetostjo na njej. Z zadosti zapleteno mrežo je možno ustvariti logična vrata, meni Lieber.
Nanocevke:
Medtem ko Lieberjeva tehnologija ne temelji na litografiji, pa je ta osnova za raziskave na Delft University of Technology na Nizozemskem, ki jih vodi Cees Dekker. S sodelavci je izdelal ogljikove nanocevke premera 1nm, pri katerih se tok, ki teče po njih, nadzira z napetostjo...

6 komentarjev