Dnevnik - Kot poročajo na Dnevniku, so državni organi lani in letos za informatizacijo namenili več kot 118 milijonov evrov, od tega je bilo letos za programsko opremo namenjenih več kot 20 milijonov EUR, Ministrstvo za javno upravo pa ne more pojasniti, za kaj je bilo porabljenih ostalih 100 milijonov EUR.

Po poročanju Dnevnika MJU nima podatkov o porabi sredstev za informatizacijo po posameznih organih, razlika med 22 in 118 milijoni EUR pa "nastane zato, ker je za potrebe informatizacije državnih organov potrebno še marsikaj drugega, kot samo nakup in vzdrževanje licenc ter usposabljanje in izobraževanje".

Prav tako na MJU niso želeli razkriti koliko denarja država nameni podjetjem IBM, Microsoft in Oracle, saj naj bi bili ti podatki poslovna skrivnost.

So pa uspeli izvedeti, da je vrednost dveletne pogodbe z IBM 4.452.400 EUR, država pa je za 360.000 EUR kupila tudi protivirusno programje za približno 40.000 računalnikov ter 800 datotečnih in aplikacijskih strežnikov državne uprave.

...

Slo-Tech - Smári McCarthy. projektni vodja Icelandic Innovation centra, član upravnega odbora Icelandic Society for Digital Freedoms ter član islandske skupine Wikipedistov je pred nekaj dnevi na svojem blogu objavil zanimivo razmišljanje o vplivu Microsofta na islandsko ekonomijo.

Povsod po svetu, enako tudi na Islandiji, Microsoft svojih licenc ne prodaja neposredno podjetjem in ostalim končnim kupcem, pač pa to počnejo preko svojih partnerjev (Microsoft Certified Partners). MCP so tako glavni lokalni zagovorniki Microsoftove programske kode, ki prodajajo, reklamirajo in lobirajo v svojem lokalnem okolju.

A licence se prodajajo za obdobje treh let, podjetja pa licence plačujejo na letni ravni. Zadeva lepo poteka, dokler na trgu ni velikih pretresov. A pretresi so, so tudi krize in Islandija je v času aktualne finančne krize doživela pravi ekonomski kolaps. Številna podjetja so bankrotirala, zato licenc ne morejo plačati.

A to se Microsofta ne tiče. On namreč ni prodal licenc podjetjem,...

RTV Slovenija - Kot poročajo na spletni strani RTV Slovenija, so trije poslanci SD (Luka Jurij, Matevž Frangež in Dejan Levanič) za državo predlagali prehod s plačljive licenčne programske opreme na odprtokodno. Pobudo v zvezi s tem so naslovili na predsednika vlade, ministra za javno upravo, visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter ministra za šolstvo in šport.

Omenjeni poslanci so mnenja, da bi država s tem prihranila precej denarja (Državni zbor za nakup licenc menda porabi kar pol milijona EUR) , poleg tega pa so odprtokodne rešitve prav tako dobre kot lastniško programje.

Poslanci predlagajo postopni prehod (najprej naj Firefoxom in Open Office), kasneje pa naj bi iz okolja Windows prešli tudi na Linux.

Očitno bomo poleg kreganja o partizanih in domobrancih dobili še prepiranje o odprtokodnem in zaprtokodnem programju. Bo tudi ta delitev strankarsko pogojena?

Slashdot - Pregovorno varčni in pedantni Nemci so izračunali, da je odprtokodno programje cenejše od lastniškega. Medtem ko ostala ministrstva porabijo do 3000 evrov na namizje, je zunanje ministrstvo znesek uspelo oklestiti za trikrat in je tako najvarčnejše, a hočejo še dlje. Doslej so na GNU/Linux prestavili štiri tisoč računalnikov (približno polovica od 230 veleposlaništev in konzulatov), do naslednjega poletja pa nameravajo presedlati na vseh enajst tisoč sistemih, ki jih imajo v uporabi po svetu.

Začetek vpeljave Linuxa sega v leto 2001, ko so se odločili z odprto kodo opremiti vse ključne informacijske sisteme, ki zagotavljajo internetno povezavo in elektronsko pošto. Z uspešnim zaključkom projekta so leta 2004 sprejeli odločitev, Linux razširiti tudi na vsa namizja vseh zaposlenih. Glavna težava, priznavajo, ni bila tehnični, ampak človeški faktor, saj informatiki novega sistema niso poznali. Varčevanje je varčevanje in Nemci so jih odpeljali na tečaj uporabe Linux strežnikov in...

Večer - Spletni Večer je 2. februarja objavil članek v katerem navaja, da je slovenska država z Microsoftom obnovila pogodbo Enterprise Agreement. Država se je torej odločila za MS Office, in sicer na podlagi študije, ki pa je novinarjem Večera niso hoteli posredovati (ogledali naj bi si jo lahko le na sedežu ministrstva, ker da sodi med avtorska dela). Novinarji Večera so se pritožili pooblaščenki za dostop do informacij javnega značaja in poročilo končno le prejeli.

Za kaj točno gre?

V dokumentu "Primerjava ekonomske upravičenosti nabav pisarniške zbirke za potrebe državnih organov RS" je v prvem poglavju zapisano da "po do sedaj preverjenih lastnostih pisarniška zbirka OpenOffice.org porabi več pomnilnika na delovni postaji in se tudi opazno počasneje nalaga, kar predstavlja manjšo pomankljivost", ter da "še vedno pa obstaja nerazrešen največji problem, to pa je prenosljivost dokumentov med obema pisarniškima zbirkama". V nadaljevanju je pojasnjeno, da OpenOffice.org ponuja delno...

Slashdot - Najboljši argument za prehod na Linux je ponašanje s primeri, ko se velika množica uporabnikov odloči za spremembo. Ponavadi gre za podjetja, pred meseci pa je na ta način "zaslovel" tudi München, ki je sklenil vseh 13.000 računalnikov mestne uprave opremiti z Linuxom. Kljub temu, da jim je Microsoft ponujal različne ugodnosti, so se odločili za domači SuSE, ki je bil še precej ugodnejši.

Te dni pa se Bavarci soočajo z velikimi težavami, saj jih je stranka Zelenih opozorila na morebitne konflikte s programskimi patenti. V Evropi je namreč že sedaj podeljenih čez 30.000 patentov, ki so seveda popolnoma v nasprotju z obstoječo zakonodajo, spornih pa naj bi jih bilo vsaj 50. Tako je prehod na Linux začasno zamrznjen, dokler odgovorni ne proučijo morebitnih finančnih vplivov na reformo. Klik!

Novell - Danes je Novell oznanil, da je kupil enega vodilnih svetovnih ponudnikov Linux rešitev tako na področju delovnih postaj kot tudi strežnikov. Pri SuSE so znani predvsem po svoji Linux distribuciji SuSE Linux, ki je ravno v teh dneh dočakala različico 9.0. Poleg tega se je pred nekaj meseci münchensko uradništvo odločilo, da gre celotna javna uprava na Linux. Realizacijo posla, ki je vreden kar 35 milijonov ameriških dolarjev, so zaupali SuSE in IBM.

Novellova poslovna poteza sledi avgustovskemu nakupu Ximiana, enega od glavnih finančnih sponzorjev projekta GNOME in avtorja Ximian Evolution, odprtokodne alternative Outlooka. Novell bo za SuSE odštel 210 milijonov dolarjev v gotovini oz. pravem denarju (in ne naprimer delnicah). Hkrati pa so oznanili IBM-ovo 50 milijonov dolarjev vredno investicijo v Novell. Novo podjetje tako namerava postati vodilni komercialni ponudnik Linux namizja, kar ne bo težko po včerajšni odločitvi Red Hata, da se bo osredotočil na strežniške rešitve.

Slo-Tech - V svetu se dandanes pojavlja trend uvanja odprte kode in rešitev, ki temeljijo na njej. Tako je že marsikatera vlada sprejela odočitve oz. priporočila, da se naj v njihovih uradih in pisarnah uporablja odprta koda. Tudi naša vlada pri tem noče zaostajati, zato nameravajo sprejeti politiko uvajanja odprte kode/sistemov/protokolov v državno upravo. Pri tem jih zanimajo tudi vaši komentarji. Pred tem pa si seveda preberite predlog dokumenta (PDF).

Andraž Tori je že spisal kritiko, ki vam jo lahko le priporočimo v branje, saj izpostavlja marsikatero problematiko te odločitve (predvsem o tem, kako "odprta" je odprta koda, ki jo država podpira).

Slo-Tech - Odprta koda se zadnje čase uveljavlja kot uradni OS v državnih službah različnih držav. Zato je Bill Gates verjetno tudi največji nasprotnik Linux okolij, saj naj bi po njegovem mnenju ogrožala kapitalizem, kakršnega poznamo. V javnost pa je prišla tudi vest o tem, da Microsoft uporablja Linux sisteme, saj na njih bojda temeljijo Microsoftovi strežniki.

Slashdot - Linux širi svoje meje, saj se je v preteklih nekaj mesecih kar nekaj državnih uradov širom sveta odločilo za uporabo programske opreme, osnovane na principu odprte kode. Najprej se je vse skupaj začelo v Minhnu, sedaj pa o odprti kodi razmišljajo tudi v dveh Angleških okrožjih. Ta prehod bi spremenil programsko opremo kar 11.500 računalnikom, ki jih uporabljajo v teh okrožjih. Očitno bo Slovenija res ostala " sama".

The Register -

Vodilni možje naše Kokoške so pred kratkim pristali na uporabo Microsoftovih programov v državni upravi, kar pomeni, da za odprto kodo v državnih vodah ni prostora. A do drugačnega zaključka so prišli v Münchnu, kjer jih niti Bill Gates ni mogel prepričati v uporabo njihovega operacijskega sistema. Do zelo podobnega rezultata so prišli tudi v Indiji, kjer vidijo prihodnosti v obliki odprte kode.

Očitno bo Bill Gates živel le še od nas.[:D]

SiOL - Nemci so zaradi varčevanja, ki mu gotovo botruje tudi svetovna gospodarska recesija previdni na vseh nivojih državne in lokalne oblasti. Pred letom dni se je Nemška vlada odločila za večjo uporabo programske opreme z odprto kodo, danes pa slednjo uporablja že več deset tisoč uradniških računalnikov. V prihodnje bodo uporabljali Linux SuSE, čeprav v nekaterih delih države še niso rešili vprašanja, ali uporabljati Linux SuSE in pisarniški paket OpenOffice ali pa Windows s paketom Office. K boljšemu položaju Microsofta v Nemčiji ni pripomogel niti obisk enega od šefov ameriškega giganta -- Stevea Ballmerja.

Slovenska država pa se v tem času pripravlja na podpis krovne pogodbe EA (enterprise agreement) med državno upravo in Microsoftom. Po zagotovilih Centra vlade za informatiko ( CVI) smo si izborili boljše finančne pogoje kot v preteklosti, boljše pogoje za slovenske pogajalce kot v drugih državah pa potrujejo tudi pri Microsoftu. Posel dober, vsi zadovoljni, bi rekli? No, pa...

Local6.com - Steve Balmer - eden bolj pomembnih uslužbencev Microsofta - prodaja svoje delnice v skupni vrednosti $943.000.000. Ali je zaradi tega treba delati paniko ne vem, je pa milo rečeno "nevsakdanje" da generalni direktor Microsofta proda skoraj za milijardo USD svojih delnic. Morda gre na potovanje okoli galaksije in potrebuje denar? No, Stevu vseeno ostane še 432 milijonov delnic v vrednosti več kot 10 milijard USD, ki jih lahko proda ob naslednjem prometnem prekršku. Klik!

SuSE.de - Nemška računalniška revija PC-Shopping je v tekoči številki objavila rezultate glasovanja svojih bralcev za najboljše izdelke v letu 2003. Majhno presenečenje: v kategoriji programska oprema je SuSE Linux prehitel Microsoft WIndows XP in s tem pristal na drugem mestu. Naziv najboljšega pa je med programsko opremo pripadel orodju za peko CD-plošč -- Ahead Nero Burning ROM. Klik!

SuSE Linux pa si je priboril še eno nagrado, saj je ugledna računalniška revija PC Magazin SuSE Linux 8.2 Professional razglasila za najboljši izdelek meseca junija. Izdelek je dobil pet točk od petih, pohvaljena pa je bila predvsem namestitev. Klik!

Le kdo še potrebuje Okna na namizju? [:D]

The inquirer - Postalo je znano, da je Microsoftov Windows Server 2003 znatno boljši od operacijskega sistema Linux. Tekmovalci, ki so se borili za prvo mesto na testu, so bili Windows Server 2003, Red Hat 8.0 in Red Hat Advanced Server 2.1. Test je bil opravljen na 8-procesorskem HP Proliant DL760 Xeon sistemu s 4 GB RAM, izpeljan pa s pomočjo uporabe NetBench 7.02. Microsoftov izdelek je bil prepričljivo boljši (kar se tiče hitrosti, jasno), saj je bil v nekaterih testih tudi do dvakrat hitrešji od konkurenta. Opazna prednost Linuxa ostaja njegova cena, kar pa še ne pomeni, da ga lahko izključimo iz boja z Microsoftom. Klik!

The Register - Kot ugotavljajo pri The Register, nam nova Linux distribucija SuSE 8.2 prinaša res mnogo več prednosti kot slabosti. Prav tako je očitno, da so se avtorji zares potrudili, še zlasti če primerjamo še prejšnjo različico. Težnja po zadovoljitvi tako domačih uporabnikov kot lastnikov strežnikov je tokrat še očitnejša in kaže na dopolnitev Linuxove učinkovitosti še s prijaznim upravljanjem. Microsoft, pazi se. Celotna ocena.

Finance - Včeraj smo bili priče novi izdaji Linux distribucije SuSE 8.2, ki naj bi ustregela tako poslovnim kot tudi domačim uporabnikom, predvsem glede stabilnosti in varnosti Linuxa kot Microsoftovega konukrenta. Poleg široke izbire podatkovnih baz, strežniških aplikacij, sistemov elektronske pošte, e-commerce, spleta in datotečnih strežnikov, vključuje tudi vse standardne namizne aplikacije in okolja. Uradna novica.

V Sloveniji Linux SuSE zastopa Agenda Open Systems.

The Register - Taipejski časnik poroča, da se je tajvanska vlada odločila za nove oblike spodbujanja odprte kode. Pri tem pa ne gre za klišejsko posvojitev "Linuxa" v upravnih sistemih, ampak za zelo opazne subvencije podjetjem oz. ustanovam, ki se bodo ukvarjale z razvojem in investicijami v omenjene programe. Klik!