PhysOrg.com - Z Univerze v Nottinghamu poročajo o izdelavi molekularnega magneta (SMM, single-molecule magnet) iz dveh atomov urana-238, o čemer poročajo v članku A delocalized arene-bridged diuranium single-molecule magnet v Nature Chemistry. Molekularni magneti so predmet živahnih raziskav, ker obljubljajo izdelavo tehnologije za shranjevanje podatkov, ki bo nudila več stokrat gostejši zapis od klasičnih trdih diskov.

Steve Liddle, ki se ukvarja s kemijo urana, je uranove atome povezal z molekulami toluena. Nastali kompleks je izkazoval magnetne lastnosti. SMM so namreč posebna skupina molekul, ki so magnetne na molekularnem nivoju. Pod določeno temperaturo blokiranja se pojavi magnetna histereza in molekula se vede kot majhen trajni magnet. To pomeni, da se v njih za razliko od...

Nature - Klasični silicijevi tranzistorji so naokrog že več kot pol stoletja in čas je, da dobijo svoje naslednike. Raziskovalci z Yala in južnokorejskega instituta v Gwangjuju so v zadnji številki revije Nature pokazali prvi delujoči molekularni tranzistor. Uporabili so molekulo 1,4-benzenditiola, ki ima zlate kontakte. S spreminjanjem napetosti, ki so jo pritisnili nanje, so nadzorovali energijske nivoje molekule, s čimer se da kontrolirati tok, ki teče skoznjo. Benzenovi derivati so zaradi svojega konjugiranega elektronskega sistema še posebej primerni za tok elektronov in igranje z elektronskimi nivoji.

Delo nadaljuje poizkuse iz leta 1990, ko je ekipa z Yala ugotovila, kako ujeti molekulo med električne kontakte. Južnokorejska raziskovalna ekipa je medtem razvila nove...

New Scientist - Od iznajdbe vrstičnega tunelskega mikroskopa pred dobrimi dvajsetimi leti lahko vidimo ali vsaj otipamo posamezne atome. Prve posnetke smo sicer dobili že v 70. letih s transmisijsko elektronsko mikroskopijo, nove metode pa te slike še izboljšujejo. Paradoksalno pa večjih struktur, kot so denimo molekule, doslej ni bilo moč videti s takšno ločljivostjo. Problem tiči v nestabilnosti molekul, ki ne zdržijo takšnih sil kot atomi in se prehitro razletijo ob bombardiranju z elektroni.

Problema so se uspešno lotili na IBM Zürich, kjer so si pomagali z modifikacijo tehnike AFM (mikroskop na atomsko...

Ars Technica - Prehod na finejši proces izdelave na prvi pogled prinaša same prednosti, zato tudi toliko večje razočaranje nad Intelovimi Presscotti, ki se prav nemarno grejejo in zatekajo k podaljšanemu cevovodu, da lahko dosegajo višje frekvence. Pozabljamo pa, da miniaturizacija zamšuje tudi debelino in razmake med posameznimi sledmi. Tako se veča kapacitivnost, uhajanje toka in šum iz ozadja, kar so sami kazitelji signala. Povečanje števila tranzistorjev prinese tudi večjo porabo energije in oddano toploto, ki, ako je ne odvedemo dovolj učinkovito, še dodatno popači signal zaradi povečane upornosti. Resda prehod na finejši proces ponavadi zmanjša porabo, ampak to razmerje zaradi vse bolj prisotnih prej naštetih preglavic ni več linearno.

Intel je že pokazal, da izzivu ni kos, kako pa se bo odrezal AMD? Jesen se neustavljivo približuje ...

CNN - Težava, ki nastane pri doseganju vedno višjih frekvenc, se pojavi pri miniaturizaciji tranzistorjev oziroma njim podobnim elementov. Osnova, kakršna je uporabljena sedaj (slicij, aluminj in baker), ne bo več dolgo zmožna podpirati nadaljne miniaturizacije. Zato že potekajo raziskave, predvsem na področju nanotehnologije, kjer se čipe gradi na osnovi atomov in molekul. HPjevim znanstvenikom je že uspelo ugotoviti način, kako "upravljati" z določeno molekulo in ji s tem spreminjati električno prevodnost, kar pa je v principu enako sedanjim tranzistorjem. Tisti, ki želite vedeti več, pa oddeskajte sem.

The inquirer - Bell labs (podružnica Lucneta) načrtujejo, da bodo tranzistorji velikosti molekul pomenili pravo revolucijo na področju izdelovanja čipov. Čerpav ima Bell v laboratoriju že delujoče testne primerke takih tranzistorjev, pa bo potrebno tehnologijo še dodelati. Znano je, da sta najbolj zagreta podpornika IBM in Intel, ki v razvoj nanotehnologije vložita ogromne kupe denarja. Če me spomin ne vara, sem pred kakimi tremi leti slišal, da bo običajnim čipom, ki so zgrajeni na osnovi tranzistorjev kmalu odbila zadnja ura, saj je samo vprašanje časa, kdaj bomo dosegli tako mejo (v MHz), čez katero ne bomo več mogli priti. Vendar pa so se napovedovalci prihodnosti še vedno opekli in tudi tokrat je bilo tako. Tehnologija izdelave je vedno bolj napredna in po zadnjih podatkih, bomo brez problemov dosegli 10 GHz procesorje, kako pa bo šlo naprej, pa je zaenkrat še težko napovedovati. V primeru, da se bo trenutna tehnologija v prihodnosti izkazala za močno zastarelo, pa znanstveniki vzporedno...

VIA Hardware - Vse lovce na Viine IDE gonilnike obveščam, da so izšli novi beta gonilniki. Kako se obnesejo ne vem, ker doma nimam Viinega nabora (stari BX še vedno rulez). Če bi jih radi preizkusili, potem dvignite sidro in oddeskajte na to stran.

Tweak3D - Tisti, ki ste se vedno navduševali nad raznimi otroškimi knjigami v stilu "Kako deluje?", boste zelo veseli najnovejšega članka na Tweak3D. V njem so namreč na zanimiv način razložili kako so procesorji zgrajeni ter kako v osnovi delujejo. Priporočljivo branje za vse tiste, ki želijo vedeti malo več o svojem računalniku.