Slo-Tech - Po zgledu EU in ZDA, kjer morajo biti rezultati javno financiranih raziskav tudi javno dostopni, bo sedaj še Japonska uvedla načela odprte znanosti. Prihodnje leto bodo morali biti članki, ki jih objavijo japonski raziskovalci, brezplačno dostopni tudi v institucionalnih repozitorijih. Na ta način želijo izboljšati dostopnost, trajnost in sledljivost izsledkov. Poleg člankov bodo v repozitorijih shranjeni tudi vsi pridobljeni raziskovalni podatki.

Na Japonskem bodo vzpostavili 10 milijard jenov težak sklad (58 milijonov evrov), s katerim bodo standardizirali obstoječe institucionalne repozitorije. Izmed 800 japonskih raziskovalnih inštitucij jih namreč že več kot 750 uporablja svoje. Prav tako je na Japonskem od leta 2022 na voljo strežnik za deljenje rokopisov Jxiv, ki deluje podobno kot arXiv, a ga pozna le petina raziskovalcev.

Zanimivo je, da se je Japonska odločila za pragmatično rešitev zelenega odprtega dostopa. Javno odklenjeni bodo rokopisi, kot so sprejeti v objavo, a...

Slo-Tech - ZDA, ki so največji javni financer znanosti na svetu, so napovedale veliko in pomembno spremembo v dostopnosti rezultatov raziskav. Od leta 2026 bodo morali biti vsi rezultati, ki so nastali z javnim financiranjem, prosto dostopni takoj ob objavi. Služba za politiko znanosti in tehnologije (Office of Science and Technology Policy, OSTP) je to zahtevo prenesla na vse javne financerje, denimo NIH, ki bodo morali poskrbeti za prilagoditev svojih pravil. Večji financerji imajo pol leta časa, ostali leto dni. Sprememba utegne močno vplivati na založniški trg znanstvene periodike. Ideja ni nova, saj je tudi v ZDA na mizi že več let.

Da so rezultati javno financiranih raziskav dostopni, je predpisano še sedaj, tudi v EU, a je bil dopusten tudi embargo. Tako se imenuje obdobje, ko so znanstveni članki lahko zaščiteni za plačljivimi zidovi (paywall) založnikov. Po tem času morajo biti dostopni članki ali pa vsaj rokopisi, torej nestavljeni in nerecenzirani. OSTP ne zahteva, da so vsi...

Slo-Tech - Ugledna ameriška univerza MIT je sporočila, da v pogajanjih z Elsevierjem niso uspeli najti skupnega jezika. Ker jim Elsevier ni želel ali mogel pripraviti ponudbe, ki bi bila v skladu z MIT-ovo politiko naročanja znanstvenih revij (MIT Framework for Publisher Contracts), nove pogodbe ne bodo sklenili.

Bitke med založniki in univerzami imajo že dolgo brado. Srž problema so visoke cene naročnin, brez katerih znanstveni članki v vrhunskih revijah raziskovalcem na univerzi niso dostopni. Na založnike letijo očitki, da praktično monopolni položaj izkoriščajo z izžemanjem javnih sredstev, saj so naročnine vsako leto dražje, medtem ko večino dela brezplačno opravijo drugi raziskovalci in ne založniki. Članke pišejo in recenzirajo znanstveniki, tudi uredniki (razen v največjih revijah) so večinoma neplačani. Založniki skrbijo za stavljenje člankov, vodenje uredniške politike in seveda zaračunavanje dostopa. Marže založnikov znašajo tudi 40 odstotkov, naročnine pa za posamezne univerze...

Slo-Tech - Čeprav uradnih vesti še ni, iz Bele hiše pritekajo neuradne informacije, da naj bi Donald Trump še zaostril zahtevo Obamove administracije, da morajo biti rezultati javno financiranih raziskav prosto dostopni najpozneje leto dni po objavi. Trump želi zahtevati, da so vsi rezultati takoj prosto objavljeni. Čeprav gre zgolj za neuradne vesti, je bil že sam namig dovolj, da so se založniki množično odzvali in jeli kritizirati to napoved. Na kocki je ogromno denarja; samo Elsevier je lani ustvaril okrog štiri milijarde dolarjev dobička, od tega z znanstvenimi revijami približno milijardo.

Objavljanje znanstvenih člankov je velik posel, a ne za raziskovalce, temveč založnike. Ker financerji kakovost dela v veliki meri ocenjujejo po tem, kje so bili rezultati objavljeni, raziskovalci kaj dosti izbire nimajo. Veliki založniki, katerih revije so si v minulih letih pridobile visoke faktorje vpliva, pa to izkoriščajo. Tako imamo shizofreno situacijo, ko založniki dobivajo trojno plačilo....

Science Magazine - Septembra lani se je 16 financerjev znanosti iz 13 evropskih držav združilo v koalicijo za Plan S, kot se imenuje iniciativa za odprt dostop do znanstvenih objav. Združeni v Koalicijo S zahtevajo, da so od leta 2020 vse znanstvene objave, ki izvirajo iz javno financiranih raziskav, objavljene v revijah ali platformah, ki nudijo skladen prost dostop. Do tega datume je le še leto dni, podpora ideji pa raste. Trenutno jo uradno podpirajo agencije iz Avstrije, Finske, Francije, Irske, Italije, Luksemburga, Nizozemske, Norveške, Poljske, Slovenije, Švedske in Velike Britanije.

Trenutno so namreč znanstvene objave v krizi. Številne najuglednejše revije so plačljive in zelo drage, saj letne naročnine stanejo tudi več sto tisoč evrov za posamezno organizacijo....

Slo-Tech - Ta teden so raziskovalci na švedskih univerzah in inštitutih, ki jim dostop do znanstvenih člankov zagotavlja Švedska narodna knjižnica, pri branju člankov v Elsevierjevih revijah dobili obvestilo, da nimajo več dostopa do člankov, objavljenih po 1. juliju. Švedska je tako naslednja v vrsti držav, ki je zaradi astronomsko visokih naročnin odpovedala Elsevierjeve naročnine, kar so pred poldrugim letom storili tudi Nemci.

V znanosti se odličnost raziskovalcev žal v veliki meri s kakovostjo revij, v katerih so uspeli objaviti članke. Definicija kakovosti revije je problematična, a pomemben dejavnik je faktor vpliva, ki poenostavljeno povedano pove, kako pogosto se objavljen članek v naslednjih dveh letih citira. Ker je znanstvena odličnost ključ za...