Slo-Tech - Na Norveškem je tržni delež električnih avtomobilov pred petimi leti presegel delež avtomobilom, ki imajo motorje z notranjim izgorevanjem, in odtlej nezadržno raste. Leta 2022 je dosegel 80 odstotkov, lani je znašal okrog 90 odstotkov, avgusta letos pa slabih 95 odstotkov. Mimogrede, v Nemčiji je ta delež 12-odstoten, Tržni deleži, ki veljajo za prodajo novih vozil, pa imajo posledice tudi v celotnem voznem parku, ki vozi po cestah. Letos so električni avtomobili že prehiteli tiste z bencinskim motorjem.

Na Norveškem je registriranih 2,8 milijona avtomobilov v zasebni lasti. Od teh je 754 tisoč električnih, 753 tisoč pa ima bencinski motor. Prvikrat v zgodovini je torej število električnih avtomobilov preseglo število bencinskih. Največ avtomobilov ima sicer še vedno dizelski motor, saj je takšnih skoraj en milijon (999 tisoč), a se njihovo število zelo hitro zmanjšuje. Preostala vozila so hibridi, zelo malo pa jih vozi na plin (173) oziroma vodik (167). Pričakovati je, da bo v...

Slo-Tech - Ko postajajo električni avtomobili čedalje bolj razširjeni, je čedalje relevantnejše vprašanje, kako hitro izgubljajo vrednost. Vsi avtomobili izgubijo nekaj vrednosti že ob nakupu, nato pa se v prvem letu najbolj pocenijo. Pri električnih avtomobilih je to še bolj izrazito, ugotavljajo pri Wired.

Njihov pregled se je sicer osredotočil na ZDA in na Veliko Britanijo, a so bili trendi na obeh straneh Atlantika podobni. Na Otoku je nemalo električnih avtomobilov že po prvem letu lastništva izgubilo polovico vrednosti. To so bili na primer Audi e-tron GT, Ford Mustang Mach-E, Hyundai Ionie 5 in Polestar 2. Tesla 3 je v prvem letu izgubila 45 odstotkov, Porsche Taycan pa 49 odstotkov. Na te vrednosti je precej manj kot pri klasičnih avtomobilih vplivalo število prevoženih kilometrov. Navedene vrednosti so povprečja, če bi rabljene avtomobile prodali v avtohišam, medtem ko lahko posamezniki lastniki seveda iztržijo drugačne pogoje. A trend je jasen: električni avtomobili se v prvem letu...

Slo-Tech - V mrzlih zimskih dneh imajo avtomobili več težav z vžigom, električni avtomobili pa tudi s polnjenjem baterij. V ljudski zavesti se jih drži sloves neprimernih za mrzlo podnebje, a največji delež električnih vozil se vozi prav po Norveški. Njihovo podjetje za pomoč na cesti Viking (nekakšen ekvivalent našega AMZS) je objavilo statistiko o težavah na cesti, iz katere sledijo drugačni zaključki. Več težav imajo vozila z motorji na notranje izgorevanje.

Dobršen del Norveške je že od začetka tega leta deležen neobičajno nizkih temperatur. Hkrati imajo na cestah četrtino električnih vozil, kar je že dovolj za statistični pogled. V prvih deverih dneh januarja 2022 se je Viking odzval na 13.000 klicev na pomoč, v letos pa na kar 34.000 klicev na pomoč, kar priča o hudem mrazu in kaosu na cestah. Približno polovica razlogov za klic na pomoč so mrtvi akumulatorji, ko avtomobili preprosto ne vžgejo. In razčlemba po tipih vozil?

Približno 13 odstotkov klicev na pomoč so poslali vozniki...

Slo-Tech - Velikan na področju izposoje avtomobilov Hertz je sporočil, da bodo predčasno odprodali tretjino električnega voznega parka, kar pomeni približno 20.000 vozil. Pred trem leti jih je Hertz množično naročal, ko je želel elektrificirati 20 odstotkov svojega voznega parka, a so imeli tedaj obratne probleme. Tesla in Polestar nista mogla dovolj hitro izpolniti naročil, ki so bila res ogromna. Hertz je želel 100.000 Teslinih modelov 3 in 65.000 Polestarjevih 2s. Na koncu je uspel Hertz pridobiti 60.000 avtomobilov oziroma 11 odstotkov vseh svojih vozil.

Zakaj torej sprememba? Že jeseni je Hertz dejal, da so znižanja cen električnih vozil povzročila višje stroške amortizacije. To je pomembno, ker avtomobile po nekaj letih prodajo, njihova vrednost ob prodaji pa je ključni del finančne enačbe. Druga težava pa so pogosta popravila, ker so se ljudje z električnimi vozili pogosteje zapletali v prometne nesreče. Popravila vozil Tesla so bila v povprečju 20 odstotkov dražja od drugih...

Bloomberg - Švicarska vlada je ukinila davčne olajšave za električne avtomobile, ki so veljale vse od leta 1997. Doslej so bila električna vozila, ki so bila proizvedena v Švici ali uvožena, oproščena 4-odstotnega davka. S 1. januarjem prihodnje leto bo ta ugodnost prenehala veljati.

Razlog za spremembo je naraščajoče število električnih avtomobilov, kar je povzročilo znatne primanjkljaje pri davčnem zajemu. V letu 2022 so ocenili, da zaradi te ugodnosti niso pobrali 78 milijonov frankov davka, letos pa naj bi znesek dosegel 150 milijonov frankov. Če bi ugodnost ostala, bi se do konca desetletja zneski približali milijardam, so ocenili. Hkrati je ugodnost dosegla svoj namen in ni več potrebna, saj je število električnih avtomobilov že visoko.

Od leta 2018 do leta 2022 se je število uvoženih električnih avtomobilov pošesterilo z 8.000 na 45.000. V prvi polovici letošnjega leta jih je bilo registriranih še 30.000, kar je 66 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Od vseh uvoženih avtomobilov...

Slo-Tech - Norveška družba Havila Kystruten, ki je eden izmed dveh ladjarjev, ki opravljata trajektne prevoze na legendarni relaciji Bergen-Kirkenes, je minuli teden nepričakovano prepovedala prevoz električnih avtomobilov, vseh hibridov in vozil z gorivnimi celicami. Za drastično potezo in nove pogoje so se odločili iz varnostnih razlogov, čeprav konkurent Hurtigruten ne vidi nobenih težav z električnimi vozili in jih še naprej prevaža.

Havila je koncesijo za prevoze na tej liniji dobila leta 2018, potem ko je dve desetletji Hurtigruten edini obvladoval to relacijo. Po dobrem letu prevažanja vseh vrst avtomobilov so sedaj spremenili politiko in črtali vse električno ali vodikovo. V podjetju trdijo, da so se bili prisiljeni tako odločiti, ko je zunanja analiza pokazala, da je tveganje za vžig preveliko. Požar na vozilu z baterijami bi bil preveč nevaren za potnike in celotno ladjo. Pojasnjuje, da koncesija zahteva le prevoz potnikov in tovora, ne pa tudi avtomobilov.

Zanimivo je, da analize...

Business Insider - Analize minulega leta na avtomobilskem trgu kažejo, da se električni avtomobili množijo hitreje, kot so pričakovali analitiki. Čeprav so predlani napovedovali, da bodo leta 2030 dosegali od 7- do 12-odstotni tržni delež, so že lani predstavljali desetino prodanih avtomobilov.

Lani je bilo na svetu prodanih 7,8 milijona električnih vozil, kar predstavlja 68-odstotno rast v primerjali z letom pred tem. S tem so doseli 10-odstotni tržni delež leta pred napovedmi. To je še vedno skromen delež, ni pa zanemarljiv. Najbolj so razširjeni na Kitajskem, kjer je električnih vozil 19 odstotkov, in v Evropi, kjer je njihov delež 11-odstotni - če primerjamo velike regije. Med državami imajo največ električnih vozil na Norveškem, in sicer 80 odstotkov, sledi pa ji Islandija. V vseh primerih gre za tržne deleže, torej za nova vozila, ki so se lani prodala.

Na Kitajskem še posebej cveti prodaja priključnih hibridov, ki naj bi letos predstavljali že tretjino vseh prodanih avtomobilov. Med letoma...

Reuters - Norveška ostaja vodilna država na svetu pri prehodu na električna vozila. Lanski tržni delež električnih avtomobilov je znašal 80 odstotkov, sledi pa jim le Islandija z dobrimi 70 odstotki. Tudi preostala mesta pri vrhu zasedajo severnoevropske države, a delež nikjer ne presega polovičnega.

Najpopularnejša znamka na Norveškem je Tesla, ki je z 12,2 odstotka tik pred Volkswagnom z 11,6 odstotka. Poleg 80-odstotnega tržnega deleža električnih vozil na Norveškem prodajo še 8,5 odstotka priključnih hibridov in 5,4 odstotka navadnih hibridov. Preobrat je bil res hiter, saj so pred desetimi leti na Norveškem prodali manj kot desetino električnih vozil, a je država s subvencijami, davčnimi oprostitvami in gradnjo infrastrukture spremenila navade javnosti. Tovrstni ukrepi pa seveda niso poceni - strošek za proračun v letu 2022 ocenjujejo na štiri milijarde evrov -, zato jih je Norveška z začetkom tega leta močno pristrigla. Lastniki električnih avtomobilov so zato besni.

Napovedali so...

Slo-Tech - Norveška je vodilna država v elektrifikaciji osebnega transporta. Že prihodnje leto bodo kupci izbirali skorajda izključno električne avtomobile, letos pa je bilo avtomobilov z motorjem z notranjim izgorevanjem približno desetino. Medtem ko so to številke za nova vozila, je tudi na cesti situacija nagnjena v prid elektrifikaciji. V Oslu je na primer električnih vozil že več kot bencinskih. To pa prinaša zanimiv problem -- Norvežanom zmanjkuje klasičnih avtomobilov, ki bi jih mogli obdavčiti. Obdobje izjemno ugodnega lastništva električnih vozil se bo zato moralo končati.

V tej evropski naftni oazi se elektrifikacija ni zgodila samo od sebe. K temu je gotovo pripomogel visok standard, ki ga - paradoksalno - zagotavlja prav izvoz nafte, a odločilni pospešek je s finančnimi vzpodbudami dala država. Intenzivna kampanja se je začela v 90. letih. Postopoma so električna vozila oprostili plačila davka na dodano vrednost in davka na vozila. Uporabljali so lahko pasove za avtobuse,...

Slo-Tech - Norveška vlada bi podnebne cilje izpolnila tudi z ustavitvijo prodaje vozil z motorji na notranje izgorevanje do leta 2025, a se bo to očitno zgodilo še prej. Prodaja vozil s konvencionalnimi motorji tam že več let upada in bo po napovedih Norveške avtomobilske zveze (Norges Automobil-Forbund)prihodnje leta padla praktično na ničlo.

V prvih osmih mesecih tega leta je delež vozil brez električnega pogona (baterijski, hribidi in priključni hibridi) zdrknil pod 10 odstotkov. Letos so Norvežani registrirali 110.864 novih vozil, med katerimi jih je 4,73 odstotka z dizelskim motorjem in 4,93 odstotka z bencinskim motorjem. Lani je bilo neelektričnih vozil 20 odstotkov, še leta 2017 pa kar polovica. Ker je hibridov zelo malo, manj kot deset odstotkov, vso povečanje deleža električnih vozil resnično na račun vožnje na elektriko. Izmed 15 najpopularnejših modelov je le en priključni hibrid.

Ne glede na ekstrapolacije se prodaja vozil z motorjem na notranje izgorevanje ne bo povsem...

Slo-Tech - Električni avtomobili niso le okolju prijaznejši, vsaj v mestih, temveč je vožnja z njimi tudi cenejša. Elektrika ni obremenjena s trošarinami na goriva, kar pa pomeni, da manj nabere tudi država. Dokler jih je malo, to ni težava, ni pa pričakovati, da bi tudi po popolnem prehodu na električna vozila tako ostalo. V Sloveniji za električna vozila (brez drugih vrst pogona, torej ne za hibride) velja oprostitev plačila letne dajatve, hkrati ne plačamo nič trošarin, nakup vozila pa je subvencioniran. Na Norveškem, kjer vodijo pri deležu električnih vozil, so šli še korak dlje, saj za električna vozila ni treba plačati DDV, letne dajatve, cestnin in v večini mesti niti parkirnin, imajo pa tudi popuste na trajektih in dovoljenje za uporabo posebnih pasov za avtobuse. Medtem pa v ZDA ugotavljajo, da takšen izpad prihodkov ni zaželen, zato so začeli uvajati dodatne dajatve za uporabo električnih vozil.

Čeprav je prodanih električnih vozil v ZDA manj kot 2 odstotka, so jih že začeli...

Slo-Tech - V Nemčiji bodo podaljšali in povečali subvencije za nakup električnih vozil, so se včeraj dogovorili predstavniki vlade in proizvajalcev avtomobilov. Trenutno subvencijo, ki znaša 4000 evrov za avtomobile, cenejše od 40.000 evrov, bodo dvignili za 50 odstotkov na 6000 evrov. Za dražja vozila bo dvig subvencije le 25-odstoten, medtem ko vozila nad 60.000 evri ne bodo subvencionirana. Priključni hibridi bodo po novem subvencionirani s 4500 evri namesto s 3000 evri. Polovico subvencij bo prispeval zvezni proračun, polovico pa proizvajalci vozil. Dogovor velja do konca leta 2025, medtem ko bi se trenutni dogovor iztekel leta 2020.

Država bo prav tako povečala vlaganja v infrastrukturo za električno mobilnost. V prihodnjih letih bodo vložili 3,5 milijarde dolarjev, s čimer želijo zagotoviti 50.000 javnih polnilnic. Trenutno jih imajo 21.000. Do leta 2030 želijo Nemci na cestah videti 10 milijonov električnih avtomobilov, čemur želijo dodati milijon polnilnic. Nove zaveze sovpadajo s...

Slo-Tech - Medtem ko želi Elon Musk ljudi prepričati v nakup električnega avtomobila s samimi prednostmi, ki jih bodo električna vozila imela, na Nizozemskem zelo resno razmišljajo o zakonski prisili. Spodnji dom nizozemskega parlamenta je potrdil predlog zakona, po katerem bi smeli od leta 2025 prodajati le osebne avtomobile brez emisij. Obstoječ vozni park bi seveda ostal legalen, dokler bi pač deloval. Nova vozila pa bi morala biti na električni pogon ali vodikove gorivne celice, prepovedani pa bi bili poleg avtomobilov z bencinskimi in dizelskimi motorji tudi hibridi.

Preden bi osnutek postal zakon, ga mora podpreti še zgornji dom nizozemskega parlamenta, kar je daleč od gotovosti. Po vsej verjetnosti se...