Slo-Tech - Raziskovalci s prestižnega Dartmouth Collegea so analizirali poročanje medijev o covidu-19, pri čemer so se omejili na medije v angleščini. V raziskavo so zajeli ameriške medije z nacionalnim dosegom, regionalne medije in tuje medije (avstralske, britanske, indijske, kanadske, novozelandske). Analizirali so sentiment, torej podton sporočil, ki je lahko negativen, nevtralen ali pozitiven. Za ta namen obstajajo že preizkušena orodja, ki služijo kot de facto standardi.

Ugotovili so, da so med mediji bistvene razlike. Ameriški mediji z nacionalnim dosegom so poročali bistveno bolj negativno od vseh ostalih medijev, ne glede na razvoj epidemije. Pri tem so prehitevali regionalne medije, tuje medije in tudi znanstvene publikacije. Najbolj negativni niso bili kakšni obskurni portali, temveč The New York Times, Los Angeles Times, Politico in CNN. V ZDA je bilo lani kar 87 odstotkov vseh objav o covidu negativnih, v mednarodnih medijih pa samo 51 odstotkov. Pri tem v ZDA ni bilo bistvene...

Slo-Tech - Twitter, Facebook in YouTube so se dogovorili, da bodo sodelovali s preverjevalci dejstev (fact-checkers), oblastmi in raziskovalci pri iskanju načinov za omejevanje širjenja dezinformacij in teorij zarot o covidu-19. Še posebej na družbenih omrežjih mrgoli neresnic o cepivih in provenienci virusa, kar ima resne posledice na napore za zamejevanje epidemije. Podrobnosti, kako bodo to storili, niso razkrili.

Koordinator skupnega projekta bo britanska neprofitna organizacija Full Fact, ki bo usmerjala skupino, v kateri bodo poleg tehnoloških gigantov še britansko ministrstvo za digitalizacijo, kulturo, medije in šport, Reutersov inštitut za novinarske študije, Africa Check in kanadski Privacy Council Office ter še pet nevladnih organizacij za preverjanje dejstev (First Draft, International Fact-Checking Network, Boom, Chequeado, Maldita). V skupini bodo vzpostavili standarde odgovornosti za spopadanje z dezinformacijami in načine za ukrepanje. Ali bo to dovolj, bomo videli. Neresnice...

Slo-Tech - V današnji izdaji revije Nature so raziskovalci s Stanforda in Northwestern University v Illinoisu analizirali podatke z mobilnih telefonov več kot 98 milijonov ljudi v ZDA in pripravili modele tveganja širjenja covida-19. Odgovorni avtor objave je izredni profesor računalništva na Stanfordu Jure Leskovec.

Ker smo spričo pandemija covida priče spremenjenim navadam ljudi, ki jih zapovedujejo državni ukrepi za zamejitev širjenja virusa, potrebujemo tudi ustrezno prilagojene modele. Ti morajo upoštevati vplive spremenjenih navad na širjenje virusa, saj le tako lahko napovemo, kdaj, kako in kje lahko ponovno zaženemo določene dejavnosti. Da bi dobili tak model, so raziskovalci uporabili podatke geolokacije mobilnih telefonov 98 milijonov posameznikov, ki so jih obravnavali v blokih, velikih 600-3000 ljudi. Modelirali so njihovo srečevanje na obljudenih točkah izven doma (points of interest), kot so na primer restavracije, trgovine in verske ustanove. Na tako dobljena omrežja so...

The New York Times - Svetovna zdravstvena organizacija in Wikimedia Foundation sta sklenili sporazum, ki piscem in urednikom na največji spletni enciklopediji poenostavlja dostop do podatkov ter medijskih vsebin WHO okoli pandemije koronavirusa SARS-CoV-2, da bi bili tako javnosti uradni podatki lahko čim hitreje na voljo v čim več jezikih.

Divjanje koronavirusa SARS-CoV-2 po svetu je zgolj ena od plati pandemije, saj ga spremlja prav tako zaskrbljujoč in kompleksen razmah "infodemije" - širjenja dezinformacij, ki z napačnimi podatki samemu virusu še lajšajo napredovanje in povzročajo družbene nemire. V teh časih je postal vsak popularen vir informacij še posebej pomemben, zato mediji in družbena omrežja uvajajo dodatna rešeta, prihaja pa tudi do tesnejšega sodelovanja z zdravstvenimi institucijami. V Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) so tako sklenili dogovor z organizacijo Wikimedia Foundation, ki bdi nad Wikipedio, največjo spletno (in siceršnjo) enciklopedijo na svetu. Po sporazumu bodo...

Slo-Tech - Raziskovalci z univerze Cornell so analizirali več kot 38 milijonov različnih časopisnih člankov, da bi ugotovili, od kod in kako se širijo dezinformacije, teorije zarote in neresnice o novem koronavirusu SARS-CoV-2 tudi v klasičnih medijih. Če smo menili, da so te omejene pretežno na družbena omrežja in platforme za objavljanje, so v novi študiji pokazali, da to ni res. V študiji so ugotovili, katere so najpogostejše teme dezinformacij in tudi, presenetljivo, da je ameriški predsednik Donald Trump najpogostejši skupni imenovalec. Več kot 37 odstotkov problematičnih objav omenja Trumpa, s čimer je ta daleč najpogostejši pojem.

V študiji so analizirali 38 milijonov besedil v angleščini, ki so bila objavljena v tradicionalnih medijih med 1. januarjem in 26. majem letos. Med njimi so odkrili 1,1 milijona člankov, ki so vsebovali dezinformacije o pandemiji. Med temi je bilo le 16,4 odstotka takšnih, ki so preverjali dejstva, torej so dezinformacije vsebovali zaradi komentarjev in...

Slo-Tech - Ko se je začela epidemija covida-19 in so podjetja množično preizkušala delo od doma, je tudi YouTube zmanjšal število moderatorjev, ki skrbijo za odstranjevanje nedovoljenih posnetkov. Posledica je bila povečanje števila odstranjenih posnetkov, saj so se algoritmi, ki so prevzeli človeške naloge, bolj motili in postopali preveč pazljivo. Med aprilom in junijem so odstranili 11,4 milijona videoposnetkov, kar je četrtino več kot v enakem obdobju lani. YouTube je to možnost pričakoval, zato so že ob najavi dela od doma dejali, da se lahko zgodi striktnejše odstranjevanje posnetkov. Zategadelj je poraslo tudi število uspešnih pritožb, ki je z običajnih 25 odstotkov poskočilo na skoraj polovico.

Epidemije sicer še ni konec, a YouTube vrača človeške moderatorje. Celotna četica 10.000 moderatorjev se sicer še ne bo vrnila, jih bo pa nazaj znaten delež. Razlog je tudi naraščajoča polarizacija v družbi in kopičenje dezinformacij na družbenih omrežjih. Razklanost ameriške družbe, protesti,...

CNN - Med družbenimi omrežji, tako se zdi, prav Twitter prevzema štafetno palico največjega borca proti dezinformacijam in sovražnemu govoru. Eno izmed majhnih, a povednih sprememb, so te dni začeli preizkušati na angleško govorečem delu Twitterja. Pri poobjavah zunanjih povezav (najčešče na članke) bodo uporabnike opozorili, če povezave predhodno sploh ne bodo odprli, da delijo vsebino, ki je morda sploh niso prebrali. S tem želijo dvigniti raven razprave na Twitterju in znižati količino dezinformacij, ki se razraščajo po Twitterju (kot se po vseh družbenih omrežjih).

Twitter se je zelo odločno in javno postavil na stran blokade neresnic v sporu z ameriškim predsednikom, ki mu je nekaj zavajajočih objav (formalni razlog je bila kršitev pogojev uporabe) skril. To je pričakovano sprožilo srdit odziv, saj je Trump napovedal pravcato vojno družbenih omrežjem in nato podpisal izvršni ukaz, ki jim krni pravno zaščito zaradi objav uporabnikov. Gre za 230. člen v zakonu Communications Decency...

Slo-Tech - Pravzaprav ni presenetljivo, da je prvi znanstveni škandal pri raziskavah covida-19 povezan z zdravilom hidroksiklorokin. Zdravilo, ki se v nekaterih primerih uporablja za zdravljenje malarije ter še nekaterih bolezni, si je zaradi anekdotičnih zgodb pridobilo sloves zdravila proti covidu-19. Stekle so različne študije, ki pa teh učinkov niso pokazale. Štirinajst raziskav je pokazalo, da ni možno dokazati konsistentnih pozitivnih učinkov zdravila na zdravljenje bolezni covid-19. Ti rezultati še vedno stojijo.

Prelomen pa je bil članek, ki je bil 22. maja objavljen v ugledni reviji The Lancet. V njem so avtorji ugotovili, da hidroksiklorokin ni le neučinkovit, temveč smrtno nevaren, ker lahko povzroči nevarne aritmije. Po svetu so se ustavili klinični testi zdravil, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa je v programu Solidarity za preizkušanje zdravljenj covida-19 ustavila študij hidroksiklorokina.

Avtorji so primerjali izid pri 15.000 bolnikih v 671 bolnišnicah po vsem...

Slo-Tech - Družbena omrežja so v zadnjih letih postala poligon za širjenje različnih teorij zarote in nasprotovanja uveljavljenim znanstvenim konsenzom, med katerimi ima na širšo družbo enega največjih vplivov gotovo debata o cepljenju. V zadnji številki Nature so objavili rezultate raziskave o širjenju različnih pogledov na cepljenje na omrežju Facebook. Ugotovili so, zakaj se proticepilski pogledi kljub manjšinski razširjenosti, nasprotovanju znanosti ter kritičnemu poročanju tradicionalnih medijev na družbenem omrežju širijo hitreje od nasprotnih stališč. V raziskavi avtorji ne okolišijo in v prvem stavku povzetka s 14 referencami zapišejo: Nezaupanje v znanost je nevarno.

Izkazalo se je, da ne zadostuje le poznavanje strokovne materije in njeno utemeljeno približevanje javnosti, temveč je treba podrobneje spoznati, kako in zakaj se širijo neresnice. Raziskavo je vodil Neil Johnson z Univerze George Washington, ki se ukvarja tudi z modeliranjem dogajanja na družbenih omrežjih in je lani...

BBC - Požigi britanskih baznih postaj mobilne telefonije so YouTube in Facebook naposled pripravili do tega, da sta pričela odstranjevati vsebine, ki razglašujejo povezavo med omrežji 5G in pandemijo covida-19. V WhatsAppu so medtem vnovič začasno omejili posredovanje sporočil, da bi zmanjšali širjenje dezinformacij o pandemiji.

Prejšnji teden je v Veliki Britaniji zagorelo več baznih postaj mobilne telefonije, ki so jih z bencinom napadli teoretiki zarot, prepričani, da tehnologija 5G pripomore k širjenju bolezni covid-19. Takšne dezinformacije med drugimi načrtno širijo tudi skupine mešetarjev s pripomočki, ki naj bi posameznika domnevno ščitili pred sevanji. Tovrstni zaslužkarji brezvestno zlorabljajo rastoči val tesnobe in strahu, ki spremlja pandemijo, zato njihovo število narašča. Drugi način izkoriščanja negotovih razmer smo lahko videli v ponedeljek, ko je bil YouTubov video, v katerem je razvpiti teoretik zarot David Icke razglašal sorodne netočne trditve, izrabljen za zbiranje...