Slo-Tech - Kalifornijsko prizivno sodišče je razveljavilo sodbo na prvi stopnji iz leta 2021 in odločilo, da so vozniki za Uber in Lyft pogodbeni podizvajalci in ne zaposleni. Sodišče je ocenilo, da je velika večina Predloga 22 v skladu z ustavo, medtem ko je bil na prvi stopnji zakon spoznan za protiustavnega. So pa nekatere določbe Predloga 22 vendarle neustavne, denimo omejitev sindikalnega združevanja.

Predlog 22 je bil sprejet na referendumu leta 2020 in je uvajal izjemo od zakona AB5 za podjetja, kakršno je Uber. AB5 namreč otežuje opredelitev izvajalcev v priložnostnih storitvah (gig economy) kot pogodbenih sodelavcev in podjetja napotuje na obravnavo kot zaposlenih. Po izjemi, ki jo uvaja s 60 odstotki podpore izglasovan Predlog 22, pa podjetja svojih voznikov ne bi štela kot zaposlenih, bi bili pa še vedno upravičeni do nekaterih socialnih pravic (minimalna plača), medtem ko povračila za uporabo lastnih sredstev, plačane bolniške odsotnosti ali zdravstvenega zavarovanja ne bi imeli....

Slo-Tech - Raziskovalci s prestižne Carneige Mellon Univeristy v Pittsburghu so pod drobnogled vzeli navedbe ponudnikov prevozov na zahtevo, kakršna sta Uber in Lyft, da njihove storitve zmanjšujejo gnečo na cestah in s tem tudi onesnaževanje. Podrobna analiza je pokazala, da je situacija precej kompleksnejša. Onesnaženje zraka zaradi ene vožnje je na ta način res nižje, a so eksternalije bistveno večje. Namesto uporabnika prevoza jih plača družba.

Avtomobili imajo takoj po zagonu, ko so motor še ni ogrel, slabše obratovalne karakteristike. Takrat porabijo več goriva in predvsem izpuščajo bistveno več dušikovih oksidov (NOx), trdnih delcev (PM2.5) in hlapnih ogljikovodikov (VOC), kar so vse problematična onesnažila mestnega zraka. Če bi vsi opustili uporabo osebnih vozil in se prevažali z Uberjem, bi bile emisije navedenih onesnažil 50-60 odstotkov nižje. Stroški onesnaževanja iz tega naslova bi se znižali za 9-13 centov na vožnjo.

Toda po drugi strani odpoved lastništvu avtomobila prinese...

BBC - Vrhovno sodišče Velike Britanije je z zavrnitvijo Uberjeve pritožbe potrdilo tri predhodne razsodbe nižjih sodišč, da morajo imeti Uberjevi vozniki polnopraven status delavca in da niso samozaposleni, kakor trdi ameriška firma. Ker višje inštance za pritožbe ni več, je to konec šest let trajajočega sodnega postopka, toda boja za pravice gig delavcev še zdaleč ni konec.

Podobno kot drugod v razvitem svetu, tudi v Združenem kraljestvu poteka žolčna polemika o delavskem statusu voznikov Uberja in začasnih delavcev za novodobne digitalne platforme nasploh (gig economy). Dilemo je v mnogočem karakteriziral sodni proces, ki sta ga v imenu dveh ducatov Uberjevih voznikov leta 2015 pričela voznika James Farrar in Yaseen Aslam. Od takrat so jima tri sodne inštance pritrdile, da bi morali vozniki uživati status zaposlenega in s tem povezane pravice, kot so minimalna plača, plačan dopust, odmori in podobno. V Uberju se s tem niso strinjali in so vložili pritožbo še na vrhovno sodišče, s...

Slo-Tech - Ali so vozniki v Uberju, Lyftu in podobnih podjetjih zaposleni ali zunanji pogodbeni izvajalci, je v številnih državah žgoče vprašanje. V prvem primeru jim namreč pripadajo minimalna plača in druge socialne pravice (bolniška, dopust itd.), v slednjem pa bolj malo. V Kaliforniji je zakonodajalec želel predpisati, da gre za zaposlene, saj delo opravljajo izključno za enega ponudnika in pod natančnimi navodili, a je Uber močno zaropotal z grožnjo, da bo v tem primeru preprosto odšel iz Kalifornije ali pa vsaj močno zmanjšal svojo prisotnost.

Sočasno s predsedniškimi volitvami je v Kaliforniji potekalo tudi glasovanje o Predlogu 22, po katerem bi za tovrstna podjetja veljala izjema v zakonu AB5. Ta uvaja preprost test ABC, kdo šteje za zaposlenega. Njihovi izvajalci ne bi šteli za zaposlene, bi bili pa še vedno upravičeno do nekaterih socialnih pravic, denimo minimalne plače. Po drugi strani ne bi dobili povračila za uporabo lastnih sredstev, bolniške ali zdravstvenega zavarovanja...

The New York Times - Po razsodbi kalifornijskega sodišča, da Uber in Lyft voznike dejansko zaposlujeta, kar prinaša pravice in zavarovanja, ki jih mora seveda plačati delodajalec, podjetji iščeta obvoz okrog zakonodaje. Najprej sta podjetji družno grozili, da bosta Kalifornijo preprosto zapustili. Rok za uveljavitev razsodbe se izteče v četrtek. Podjetji sta se že pritožili, rekoč da je to prekratek rok za uveljavitev in da njuni vozniki želijo biti neodvisni.

Sedaj pa sta podjetji našli še en obvoz. Ena izmed možnosti je licenciranje svojih znamk, tako da bi delovali kot neke vrste franšiza. Na ta način vozniki ne bi bili v delovnem razmerju, ampak bi vozili za večje ponudnike (fleet operator), ki bi najemali franšizo Uber in Lyft. Tako na primer Uber deluje v Nemčiji in Španiji. Za zdaj še ni gotovo, da bo tak model zaživel tudi v ZDA, saj podjetji čakata, kako se bo razpletla zgodba v Kaliforniji, kjer so vložene pritožbe. Po franšiznem modelu bi se Uber in Lyft razbremenila odgovornosti, ki bo jo...

Slo-Tech - Sodišče v Kaliforniji je v tožbi zoper Uber in Lyft, ki so jo vložili kalifornijski državni tožilec in tožilci iz Los Angelesa, San Francisca in San Diega, na prvi stopnji odločilo, da so vozniki za Uber in Lyft zaposleni v skladu z zakonodajo AB5, ki je začela veljati januarja letos. Uber in Lyft, ki sta nastala v Kaliforniji, ves čas poudarjata, da si vozniki sami izbirajo delovni čas in osnovna sredstva, zato so samozaposleni. Zakonodaja, ki jo je Kalifornija sprejela lani, uvaja preprost test za to predpostavko, imenovan test ABC: podjetje ne sme neposredno nadzorovati delavčevega dela (A), delavec mora opravljati posel, ki ni osnovna dejavnost podjetja (B), kar delavec počne za podjetje, mora biti njegova vsakdanja poslovna dejavnost (C). Šele kdor izpolni vse tri pogoje, je resnično samozaposlen. Sodišče je ugotovilo, da sta Uber in Lyft "napak" razvrstila svoje voznike med samozaposlene.

Sodnik Ethan Schulman je v razsodbi zapisal, da delavci ne izvajajo dela, ki bi bilo...

Reuters - Odločitev je sprejela kalifornijska Komisija za gospodarske javne službe (California Public Utilities Commission oz. CPUC), sicer pristojni regulator za to področje, podlago za to pa je imela v pol leta starem zakonu, poimenovanem AB5, ki je podjetjem precej otežil izogibanje rednim zaposlitvam s sklepanjem pogodbenih razmerij. Zvezna država Kalifornija je zato pred mesecem dni že vložila tožbo zoper Uber in Lyft, zaradi domnevno napačne klasifikacije zaposlenih in posledične kršitve zakona.

Situacija je vsaj približno podobna kot pri nas, pogodbeno razmerje namesto zaposlitve namreč podjetjem omogoča precejšnje prihranke, saj t. i. prekarnim delavcem ni potrebno plačevati določenih ugodnosti, kot sta zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti. Vodstvi Uberja in Lyfta sta doslej zagotavljali, da je pogodbena zaposlitev po godu tudi njihovim zaposlenim, saj jim omogoča časovno prilagodljivo izvajanje dela.

Po današnji odločitvi namerava CPUC zaposlene pri...

Slo-Tech - Eden izmed posebej prizadetih segmentov med pandemijo je delitvena ekonomija (sharing economy), kamor se uvrščajo na primer AirBnB, Uber ali Lyft. Prvi bo moral zaradi padca povpraševanja odpustiti četrtino zaposlenih, nič kaj bolje pa ni v Uberju. Podjetje je v prvem letošnjem četrtletju ustvarilo 2,9 milijarde dolarjev izgube, kar je že sprožilo nekaj sprememb. Prodali so svoj Jump, ki se je ukvarjal z deljenjem koles in skuterjev, in je že pred tem posloval z izgubo. Uber bo odpustil 3700 ljudi, kar predstavlja 14 odstotkov zaposlenih. Uber je sicer večino izgube ustvaril zaradi investicij v sorodna podjetja v tujini, denimo Grab in DiDi. V konkurentu Lyftu bodo odslovili 17 odstotkov zaposlenih ali 982 ljudi.

Toda medtem ko glavna Uberjeva dejavnost usiha (marca in aprila je bil padec več kot 80-odstoten), je preporod doživela podružnica Uber Eats, ki dostavlja hrano. Ker je bilo druženje prepovedano, restavracije pa mnogokje zaprte, so ljudje pač več naročali dostavo. Prodaja...

Slo-Tech - Zamisel je preprosta, cilj pa plemenit. Uber, Lyft in podobne storitve naj bi meščanom (in rednim migrantom) omogočili, da poti ne opravljajo s svojimi avtomobili, ki v mestih predstavljajo gnečo na cestah in parkiriščih. S tem bi zmanjšali zastoje in znižali izpuste onesnažil. Resnica pa je drugačna, kažejo raziskave. Ker vozniki križarijo po cestah, čakajoč potnike, Uber, Lyft in druščina celo povečujejo onesnaženost zraka. Ta prispevek je večji kakor zmanjšanje emisij zaradi uporabe v povprečju novejših, varčnejših in okolju prijaznejših avtomobilov.

V najnovejši analizi voženj v Bostonu, Chicagu, Los Angelesu, New Yorku, San Franciscu, Seattlu in Washingtonu ugotavljajo, da je okoljsko še vedno precej prijaznejše iti peš ali z javnim prevozom. V ZDA se trenutno z Uberjem ali Lyftom opravljajo večinoma vožnje za enega potnika, le 15 odstotkov jih ima več potnikov. To predstavlja problem, ker povzročijo takšne vožnje z enim gostom v povprečju 50 odstotkov višje izpuste...

Bloomberg - Uber in Postmates sta vložila tožbo zoper ameriško zvezno državo Kalifornijo zaradi novega zakona o zagotavljanju delavskih pravic delavcem, ki delajo v prekarnih oblikah. Uber, ki najema ljudi za prevažanje potnikov, a vztraja, da ni taksislužba, in Postmates, ki najema ljudi za dostavo pošiljk, trdita, da bo novi zakon neustaven. Diskriminiral naj bi namreč podjetja, ki se ukvarjajo z nudenjem storitev na poziv (gig economy) in ljudem onemogočal prožno delo. Zakon bo začel veljati jutri.

Podjetji trdita, da zakon samovoljno določa, kdo sodi med ponudnike prekarnega dela. Medtem ko so prodajalci, agentje, vozniki, ribiči in še nekaj skupin izvzeti, pa delavci pri Uberju, Postmatesu, Foodori, Lyftu in podobnih podjetjih niso. Ker zakon podjetjem nalaga, da morajo tudi zaposlenim v prekarnih oblikah plačati zdravstveno zavarovanje, pokojninske prispevke, nadure in vse ostale pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja, so začela obsežno lobirati. Uber in še nekaj podjetij je javno...

Slo-Tech - Uberjev največji konkurent Lyft je vreden 2,5 milijarde dolarjev. V zadnjem krogu je zbral 530 milijonov dolarjev svežega kapitala, od česar je glavnino, 300 milijonov, za 11,9-odstotni delež v podjetju prispeval japonski gigant s področja e-storitev, bančništva in digitalnih vsebin Rakuten. Preostanek so vplačali drugi investitorji, katerih identiteta še ni javno znana.

Lyft je tod manj znan, ker se za razliko od Uberja še ne širi izven ZDA. Zaradi tega imajo tudi manj težav z regulatorji, ker so v ZDA zakoni na področju prevoza ljudi za plačilo manj strogi. Ni pa povsem brez težav, saj trenutno čakamo na odločitev sodišča, ali so vozniki za Uber in Lyft pogodbeni sodelavci (interpretacija podjetij) ali zaposleni s pripadajočimi pravicami. Če bo razsodba...