Slo-Tech - Najbolj priljubljena platforma za kratkoročni najem bivalnih nepremičnin je včeraj spremenila pogoje oddajanja, ki odslej izrecno prepovedujejo kakršnokoli nameščanje kamer. Doslej so najemodajalci lahko skupne prostore nadzorovali s kamerami, veže, denimo hodnike, dnevne sobe, vhodna vrata in terase, če so kamere jasno označili. Prepovedano je bilo snemanje v prostorih, kjer se pričakuje zasebnost, denimo v kopalnici in spalnici. Odslej so prepovedane vse vrste kamer v notranjosti.

K spremembi so Airbnb vzpodbudili primeri, ko so gostje kljub jasnim pravilom našli skrite kamere v prostorih. Še vedno bo dovoljena uporaba kamer izven objekta, denimo na terasi, a bodo morali gostitelji to zapisati že v oglas in kamere tudi jasno označiti. Prav tako s temi kamerami ne bo dovoljeno nadzorovati notranjih prostorov.

Gostitelji se s kamerami borijo proti organiziranju zabav v najetih nepremičninah, kar je sicer po pravilih Airbnb prepovedano. Še vedno se bodo lastniki proti temu borili...

Slo-Tech - Raziskovalci s prestižne Carneige Mellon Univeristy v Pittsburghu so pod drobnogled vzeli navedbe ponudnikov prevozov na zahtevo, kakršna sta Uber in Lyft, da njihove storitve zmanjšujejo gnečo na cestah in s tem tudi onesnaževanje. Podrobna analiza je pokazala, da je situacija precej kompleksnejša. Onesnaženje zraka zaradi ene vožnje je na ta način res nižje, a so eksternalije bistveno večje. Namesto uporabnika prevoza jih plača družba.

Avtomobili imajo takoj po zagonu, ko so motor še ni ogrel, slabše obratovalne karakteristike. Takrat porabijo več goriva in predvsem izpuščajo bistveno več dušikovih oksidov (NOx), trdnih delcev (PM2.5) in hlapnih ogljikovodikov (VOC), kar so vse problematična onesnažila mestnega zraka. Če bi vsi opustili uporabo osebnih vozil in se prevažali z Uberjem, bi bile emisije navedenih onesnažil 50-60 odstotkov nižje. Stroški onesnaževanja iz tega naslova bi se znižali za 9-13 centov na vožnjo.

Toda po drugi strani odpoved lastništvu avtomobila prinese...

The New York Times - Po razsodbi kalifornijskega sodišča, da Uber in Lyft voznike dejansko zaposlujeta, kar prinaša pravice in zavarovanja, ki jih mora seveda plačati delodajalec, podjetji iščeta obvoz okrog zakonodaje. Najprej sta podjetji družno grozili, da bosta Kalifornijo preprosto zapustili. Rok za uveljavitev razsodbe se izteče v četrtek. Podjetji sta se že pritožili, rekoč da je to prekratek rok za uveljavitev in da njuni vozniki želijo biti neodvisni.

Sedaj pa sta podjetji našli še en obvoz. Ena izmed možnosti je licenciranje svojih znamk, tako da bi delovali kot neke vrste franšiza. Na ta način vozniki ne bi bili v delovnem razmerju, ampak bi vozili za večje ponudnike (fleet operator), ki bi najemali franšizo Uber in Lyft. Tako na primer Uber deluje v Nemčiji in Španiji. Za zdaj še ni gotovo, da bo tak model zaživel tudi v ZDA, saj podjetji čakata, kako se bo razpletla zgodba v Kaliforniji, kjer so vložene pritožbe. Po franšiznem modelu bi se Uber in Lyft razbremenila odgovornosti, ki bo jo...

Slo-Tech - Sodišče v Kaliforniji je v tožbi zoper Uber in Lyft, ki so jo vložili kalifornijski državni tožilec in tožilci iz Los Angelesa, San Francisca in San Diega, na prvi stopnji odločilo, da so vozniki za Uber in Lyft zaposleni v skladu z zakonodajo AB5, ki je začela veljati januarja letos. Uber in Lyft, ki sta nastala v Kaliforniji, ves čas poudarjata, da si vozniki sami izbirajo delovni čas in osnovna sredstva, zato so samozaposleni. Zakonodaja, ki jo je Kalifornija sprejela lani, uvaja preprost test za to predpostavko, imenovan test ABC: podjetje ne sme neposredno nadzorovati delavčevega dela (A), delavec mora opravljati posel, ki ni osnovna dejavnost podjetja (B), kar delavec počne za podjetje, mora biti njegova vsakdanja poslovna dejavnost (C). Šele kdor izpolni vse tri pogoje, je resnično samozaposlen. Sodišče je ugotovilo, da sta Uber in Lyft "napak" razvrstila svoje voznike med samozaposlene.

Sodnik Ethan Schulman je v razsodbi zapisal, da delavci ne izvajajo dela, ki bi bilo...

Slo-Tech - Uber, ki s svojo podružnico Uber Eats že tudi dostavlja hrano, je kupil podjetje Postmates, ki je četrti največji dostavljavec hrane v ZDA. Za podjetje so odšteli 2,65 milijarde dolarjev, a niti beliča v denarju, temveč vse v delnicah. Postmates je bil lani, ko se je pripravljal na prvo javno ponudbi delnic, ovrednoten na 2,4 milijarde dolarjev, a je potem niso izvedli.

Zanimivo je, da podjetja ne bo pripojil Uber Eats (ali obratno), temveč bosta vzporedno obratovali obe, čeprav bo seveda v ozadju precej sodelovanja in deljenja tehnologije. Uber si je prizadeval tudi za prevzem Grubhub, a ga je premagal evropski gigant Just Eat Takeaway in mu ga za 7,3 milijarde dolarjev speljal. Največji konkurent seveda ostaja DoorDash, ki ima največji tržni delež, a je Postmates posebej močan v Los Angelesu in zahodni obali.

Drugo letošnje četrtletje, ki ga je močno zaznamovala epidemija covida-19, je bilo za Uber Eats zategadelj izjemno uspešno. Prihodki so se v primerjavi z minulim letom več...

Reuters - Odločitev je sprejela kalifornijska Komisija za gospodarske javne službe (California Public Utilities Commission oz. CPUC), sicer pristojni regulator za to področje, podlago za to pa je imela v pol leta starem zakonu, poimenovanem AB5, ki je podjetjem precej otežil izogibanje rednim zaposlitvam s sklepanjem pogodbenih razmerij. Zvezna država Kalifornija je zato pred mesecem dni že vložila tožbo zoper Uber in Lyft, zaradi domnevno napačne klasifikacije zaposlenih in posledične kršitve zakona.

Situacija je vsaj približno podobna kot pri nas, pogodbeno razmerje namesto zaposlitve namreč podjetjem omogoča precejšnje prihranke, saj t. i. prekarnim delavcem ni potrebno plačevati določenih ugodnosti, kot sta zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti. Vodstvi Uberja in Lyfta sta doslej zagotavljali, da je pogodbena zaposlitev po godu tudi njihovim zaposlenim, saj jim omogoča časovno prilagodljivo izvajanje dela.

Po današnji odločitvi namerava CPUC zaposlene pri...

Slo-Tech - Eden izmed posebej prizadetih segmentov med pandemijo je delitvena ekonomija (sharing economy), kamor se uvrščajo na primer AirBnB, Uber ali Lyft. Prvi bo moral zaradi padca povpraševanja odpustiti četrtino zaposlenih, nič kaj bolje pa ni v Uberju. Podjetje je v prvem letošnjem četrtletju ustvarilo 2,9 milijarde dolarjev izgube, kar je že sprožilo nekaj sprememb. Prodali so svoj Jump, ki se je ukvarjal z deljenjem koles in skuterjev, in je že pred tem posloval z izgubo. Uber bo odpustil 3700 ljudi, kar predstavlja 14 odstotkov zaposlenih. Uber je sicer večino izgube ustvaril zaradi investicij v sorodna podjetja v tujini, denimo Grab in DiDi. V konkurentu Lyftu bodo odslovili 17 odstotkov zaposlenih ali 982 ljudi.

Toda medtem ko glavna Uberjeva dejavnost usiha (marca in aprila je bil padec več kot 80-odstoten), je preporod doživela podružnica Uber Eats, ki dostavlja hrano. Ker je bilo druženje prepovedano, restavracije pa mnogokje zaprte, so ljudje pač več naročali dostavo. Prodaja...

Slo-Tech - Zamisel je preprosta, cilj pa plemenit. Uber, Lyft in podobne storitve naj bi meščanom (in rednim migrantom) omogočili, da poti ne opravljajo s svojimi avtomobili, ki v mestih predstavljajo gnečo na cestah in parkiriščih. S tem bi zmanjšali zastoje in znižali izpuste onesnažil. Resnica pa je drugačna, kažejo raziskave. Ker vozniki križarijo po cestah, čakajoč potnike, Uber, Lyft in druščina celo povečujejo onesnaženost zraka. Ta prispevek je večji kakor zmanjšanje emisij zaradi uporabe v povprečju novejših, varčnejših in okolju prijaznejših avtomobilov.

V najnovejši analizi voženj v Bostonu, Chicagu, Los Angelesu, New Yorku, San Franciscu, Seattlu in Washingtonu ugotavljajo, da je okoljsko še vedno precej prijaznejše iti peš ali z javnim prevozom. V ZDA se trenutno z Uberjem ali Lyftom opravljajo večinoma vožnje za enega potnika, le 15 odstotkov jih ima več potnikov. To predstavlja problem, ker povzročijo takšne vožnje z enim gostom v povprečju 50 odstotkov višje izpuste...

Bloomberg - Uber in Postmates sta vložila tožbo zoper ameriško zvezno državo Kalifornijo zaradi novega zakona o zagotavljanju delavskih pravic delavcem, ki delajo v prekarnih oblikah. Uber, ki najema ljudi za prevažanje potnikov, a vztraja, da ni taksislužba, in Postmates, ki najema ljudi za dostavo pošiljk, trdita, da bo novi zakon neustaven. Diskriminiral naj bi namreč podjetja, ki se ukvarjajo z nudenjem storitev na poziv (gig economy) in ljudem onemogočal prožno delo. Zakon bo začel veljati jutri.

Podjetji trdita, da zakon samovoljno določa, kdo sodi med ponudnike prekarnega dela. Medtem ko so prodajalci, agentje, vozniki, ribiči in še nekaj skupin izvzeti, pa delavci pri Uberju, Postmatesu, Foodori, Lyftu in podobnih podjetjih niso. Ker zakon podjetjem nalaga, da morajo tudi zaposlenim v prekarnih oblikah plačati zdravstveno zavarovanje, pokojninske prispevke, nadure in vse ostale pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja, so začela obsežno lobirati. Uber in še nekaj podjetij je javno...

The New York Times - Uber je tudi v minulem četrtletju zabeležil visoko izgubo, ki je dosegla 1,2 milijarde dolarjev. To je sicer precej manj od rekordnih pet milijard minusa v četrtletju pred tem, k čemur je pripomogla rast prihodkov. V zadnjih treh mesecih je Uber zbral 3,8 milijarde dolarjev prihodkov, kar je 30 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Tedaj je Uber ustvaril 986 milijonov dolarjev izgube. Delnice podjetja so po objavi rezultatov izgubile pet odstotkov. Razlog ni bila le izguba, ki je bila pričakovana, temveč znižan dotok novih uporabnikov.

Uberjev izvršni direktor Dara Khosrowshahi je rezultate pospremil z besedami, da jasno kažejo, da postaja Uber čedalje dobičkonosnejši. Za zdaj to pomeni sicer, da podjetja ustvarja "zgolj" milijardo dolarjev izgube na kvartal. Khosrowshahi sicer pravi, da bo Uber iz prevažanja potnikov (torej iz poslovanja) ustvarjal dobiček že leta 2021, čisti dobiček pa se bo verjetno pojavil še nekoliko pozneje. Enako sicer trdi tudi konkurent Lyft, ki bo...

Slo-Tech - Uber in Lyft imata v ZDA zaradi manj regulacije manj težav kakor na Stari celini, a tudi v New Yorku ugotavljajo, da popolnoma dereguliran prosti trg ne deluje. Ker čedalje večje število voznikov za Uber in Lyft povzroča prometne zastoje in povzroča pritisk za znižanje plačila in poslabšanje delovnih pogojev, mestni svetniki v New Yorku obravnavajo zakon, ki bo omejil število vozil Uber in Lyft. Podobno so v New Yorku že regulirani običajni taksiji, ki morajo pridobiti posebno licenco (medaljon), katerih število je omejeno na približno 14.000. V preteklosti so se zato te licence drago prodajale, pred razmahom Uberja so dosegale tudi milijonske cene.

Mestni svet v New Yorku kot v prvem ameriškem mestu sedaj razpravlja o podobni omejitvi...

Slo-Tech - Uberjev največji konkurent Lyft je vreden 2,5 milijarde dolarjev. V zadnjem krogu je zbral 530 milijonov dolarjev svežega kapitala, od česar je glavnino, 300 milijonov, za 11,9-odstotni delež v podjetju prispeval japonski gigant s področja e-storitev, bančništva in digitalnih vsebin Rakuten. Preostanek so vplačali drugi investitorji, katerih identiteta še ni javno znana.

Lyft je tod manj znan, ker se za razliko od Uberja še ne širi izven ZDA. Zaradi tega imajo tudi manj težav z regulatorji, ker so v ZDA zakoni na področju prevoza ljudi za plačilo manj strogi. Ni pa povsem brez težav, saj trenutno čakamo na odločitev sodišča, ali so vozniki za Uber in Lyft pogodbeni sodelavci (interpretacija podjetij) ali zaposleni s pripadajočimi pravicami. Če bo razsodba...