Slo-Tech - Časnike zadnje dni polnijo novice o novem sevu virusa SARS-CoV-2, ki so ga prvikrat odkrili v Veliki Britaniji, kasneje pa še v Italiji in Avstraliji. Britanski premier je dejal, da je novi sev 70 odstotkov bolj nalezljiv od starega, ob čemer so strokovnjaki zastrigli z ušesi. Britanski premier si številke seveda ni izmislil, temveč je povzel Erika Volza z Imperial College London, ki je prvi uporabil to številko. Premalo informacij imamo, da bi lahko postavili takšno kvantitativno oceno, kar je poudaril tudi Volz, a za zdaj kaže, da novi sev vendarle hitreje skače s človeka na človeka.

Dejstvo je, da je novi sev tu. To ni nič posebnega, saj virusi ves čas mutirajo. Encimi, ki skrbijo za podvojevanje DNK ali RNK, niso preveč natančni, zato se približno vsakih milijon ponovitev prikrade v kopijo kakšna napaka. Ker ima človeško telo ob okužbi milijarde virusov, to ni redek pojav. Večina mutacij je nekoristnih oziroma škodljivih, zato se nikamor ne razširijo. Vsake toliko časa pa se...

Slo-Tech - Pri okužbi s koronavirusom SARS-CoV-2 trenutno v splošnem velja, da 10 dni po prvem pojavu simptomov bolniki niso več nevarni ostalim. Virus pa začnejo naokoli trositi približno 48 ur pred pojavom simptomov. Kdor okužbo tolerira asimptomatično, prav tako 10 dni po pozitivnem testu niso več nevarni. V Sloveniji se držimo priporočil, da je treba v izolaciji ostati 10 dni po nastopu simptomov, če v zadnjih 48 urah izolacije simptomov ali drugih znakov bolezni ni več. Kužnosti ne smemo zamenjevati s pozitivnim rezultatom testa PCR, saj slednji zazna zelo nizke koncentracije virusnih delcev, ki so lahko posledica živega virusa ali pa mrtvih ostankov po bolezni. Zato je test PCR ena izmed informacij, ki jih zdravniki uporabljajo pri postavitvi diagnoze.

Obstajajo pa izjeme, ki so kužne še precej dlje. V reviji Cell poročajo o primeru (case study), ko je bila bolnica okužena 105 dni (toliko časa so bili testi pozitivni), od tega je bila kužna vsaj 70 dni. Ves čas ni kazala nobenih...

Slo-Tech - Teden dni po prvem potrjenem primeru ponovne okužbe s SARS-CoV-2, ki je bila tedaj asimptomatična, raziskovalci poročajo o še enem primeru. Osnutek znanstvenega članka raziskovalcev z Univerze v Nevadi še ni objavljen v reviji The Lancet in še ni bil recenziran (peer review), zato bo treba na dokončno potrditev navedb v njem še nekoliko počakati. Trenutno pa kaže, da se je 25-letnik iz Rena v Nevadi drugih okužil 48 dni po prvem izbruhu bolezni, le da je bilo drugič njegovo stanje resnejše in je moral celo na intenzivno nego.

Da bo pri 25 milijonih okuženih nekaj ljudi virus dobilo večkrat, ni presenetljivo. Imunski odziv je pri vsakem posamezniku drugačen in četudi je proti virusu možno razviti čredno imunost (česar še ne vemo), bo nekaj ljudi ustvarilo prešibak imunski sistem, da bi bili sami zaščiteni. To je v resnici razlog, da se tudi pri cepivih zahteva široko precepljenost. Le takrat namreč virus ne more krožiti po populaciji, s čimer so zaščiteni tudi tisti, ki ne smejo...

Slo-Tech - Posamezni anektodični primeri, ko naj bi posamezniki dvakrat dobili novi koronavirus, se pojavljajo že nekaj mesecev, a v nobenem primeru niso mogli nedvoumno dokazati, da se je to res zgodilo. Vedno je namreč obstajala zelo realna možnost, da se je posameznik zgolj navidezno pozdravil, a je virus ostal v njem, pa so ga potem ob poslabšanju spet zaznali. Prav tako ozdravljeni ljudje še tedne nosijo delčke virusa, ki ga testi zaznajo. Hongkonški zdravniki pa zdaj poročajo o 33-letnem moškem, ki je prvi dokumentirani in dokazani primer človeka, ki se je dvakrat okužil z novim koronavirusom. To so zlahka dokazali, ker se je vdrugo okužil z drugim sevom.

Glede na več milijonov obolelih ni neverjetno pričakovati, da bo kdo virus staknil dvakrat. Prav tako to ne dokazuje, da je proti virusu nemogoče razviti čredno imunost ali se cepiti. Omenjeni bolnik, ki je bil vdrugo pozitiven, namreč tedaj ni razvil nobenih simptomov. To je odziv, ki bi ga ob vzpostavljeni imunosti pričakovali....

Slo-Tech - Vsake toliko časa se zlasti po internetu razširijo anektodična poročila o posameznikih, ki so dobili covid-19 kmalu zatem, ko so ozdraveli, pri čemer so nekatere zabeljene še s trditvami, da je potek bolezni vdrugo težji, hujši, daljši. Pred skoraj pol leta, ko je bil virus od Evrope še precej oddaljen, hkrati pa smo o njem vedeli manj, je bil konsenz, da ponovna okužba v kratkem času ni možna in da gre za ostanke virusa. Pol leta pozneje se mnenje večine strokovnjakov ni spremenilo, piše The New York Times, a hudič se skriva v detajlih.

Vprašanje, ali smo po premagani bolezni imuni na ponovno okužbo in kako dolgo ta imunost traja, ni pomembno le za posameznika, temveč ima vpliv tudi na epidemiološki boj proti bolezni. Če namreč lahko kmalu zbolimo ponovno, potem čredne imunosti ni možnost doseči, kar slika distopično prihodnost sveta s trajno navzočim covidom-19. Če pa po drugi strani imunost traja dlje časa, najraje več let, je čredno imunost možno doseči z okužbo velikega dela...

Slo-Tech - Na avstralskem inštitutu ASPI so predstavili rezultate raziskave kitajskega vsedržavnega zbiranja dednega materiala moške populacije, v kateri so prišli do sklepa, da skuša oblast zbrati DNK približno desetine vse moške populacije, s čimer bi teoretično pridobila možnost izslediti kateregakoli moškega posameznika v državi.

Pred tremi leti so se kitajski državni mediji prvič pohvalili, da tamkajšnji varnostni organi gradijo gigantsko banko dednih podatkov svojih državljanov, s katero si želijo pomagati pri lovljenju težjih zločincev. K temu naj bi jih spodbudili uspehi v rabi DNK pri iskanju morilcev v nekaterih odmevnejših primerih v Notranji Mongoliji v preteklih dvajsetih letih. Obširna raziskava ustanove Australian Strategic Policy Institute (ASPI) v Canberri pa sedaj odstira tančico s tega očitno precej širokopoteznega projekta. Raziskovalci so analizirali pot opreme za jemanje, analizo in shranjevanje vzorcev DNK v kitajskih ustanovah; akcije policije, predvsem na kitajskem...

Slo-Tech - Slovenski znanstveniki se na različne načine pridružujejo mednarodnemu boju proti novemu koronavirusu. Za bralce te strani bo med zanimivejšimi gotovo računalniški pristop, v katerem lahko sodeluje vsakdo. Ekipa pod vodstvom Črtomirja Podlipnika z ljubljanske kemijske fakultete je začela projekt iskanja ligandov, ki se vežejo v različne proteinske receptorje ob okužbi z novim koronavirusom. Preverjanje, kako se ligand veže v biomolekulo, se imenuje sidranje (docking).

"Komplementarnost majhnih molekul je le prvi predpogoj, da lahko molekulo uporabimo kot zdravilo, preveriti je namreč treba tudi, kako se molekula metabolizira, kakšna je njena biološka dostopnost ter kakšna je njena toksičnost. Iskanje ustrezne molekule najlaže ponazorimo z iskanjem majhne igle v ogromni kopici sena," so pojasnili v opisu projekta. Pri tem ne pretiravajo, saj je možnih farmakoloških molekul res ogromno, po nekaterih ocenah okrog 10⁶⁰. Preiskovanje čim večjega dela tega kemijskega vesolja se imenuje

Slo-Tech - Med poplavo poročanja o koronavirusu, kjer nas skorajda nič ne more več presenetiti, je za nekoliko več pozornosti poskrbela novica, da naj bi se nekateri ljudje vdrugo okužili z virusom. Ker koronavirus ne mutira tako zelo hitro, bi morali biti ljudje, ki prebolijo okužbo, vsaj dva meseca po izbruhu bolezni še zaščiteni. Za zdaj kaže, da so mediji pozitivne teste napihnili in vzeli iz konteksta. Strokovnjaki opozarjajo, da vemo o virusu še zelo malo, ponovni pozitivni testi pa še ne pomenijo, da se je posameznik na novo okužil in da bo spet bolan.

Tak primer je japonska turistična vodička, ki je bila drugič pozitivna na koronavirus. Prvi pozitivni test so ji opravili konec januarja, potem pa so jo 1. februarja odpustili iz bolnišnice, ker ni več kazala simptomov bolezni. Na Kitajskem, kjer je bolezen najprej izbruhnila, je primerov drugega pozitivnega testa še več. Pri ostalih koronavirusih, ki povzročajo v glavnem prehlade (razen tistih dveh za sars in mers), ponovne okužbe niso...

AP News - Med žrtve aktualne epidemije koronavirusa lahko sedaj štejemo tudi letošnjo izvedbo sejma Mobile World Congress v Barceloni, ki so se mu bili organizatorji primorani odreči zaradi množične odpovedi razstavljalcev.

Virus SARS-CoV-2, oziroma bolezen COVID-19, ki trenutno pustoši po Kitajski, zna imeti zelo zaznavne učinke na področje informacijskih tehnologij, saj ogromno proizvajalcev prihaja iz azijskega dela sveta. Tako strah pred širjenjem okužbe kot blokade potniškega prometa že hromijo vse od proizvodnje do prodaje - in tudi prireditev. Med 24. in 27. februarjem bi tako moral v Barceloni potekati največji sejem mobilnih tehnologij na svetu, Mobile World Congress. Med tistimi, ki so se v začetku februarja prvi odločili za omejitev ali odpoved udeležbe na njem, sta bila LG in ZTE. Organizator, združenje GSM Association, je skušal okrepiti zaupanje v varno izvedbo dogodka z dodatnimi ukrepi in navodili, med drugim večjo zalogo razkužil, omejitvijo druženja ter prepovedjo udeležbe...

Slo-Tech - Čeprav je smrtnost novega koronavirusa (2019-nCoV) še vedno nizka, je spremljanje širjenja tega virusa ključnega pomena. Za ta namen pa potrebujemo dobro diagnostiko, ki je mogoča zaradi silovitega napredka biokemije v zadnjih dveh desetletjih. Razvoj metode za zanesljivo diagnostiko še pred dvema mesecema neznanega virusa je velik uspeh, ki sloni na delu predhodnikov. Virusa namreč ne moremo preprosto nagojiti v petrijevkah.

Novi virus sodi v družino koronavirusov, ki jih k sreči že dobro poznamo. Štirje povzročajo navadni prehlad in so z nami že od pamtiveka, SARS in MERS pa sta novejša in tudi nevarnejša. Tudi zaradi njiju so že leta 2005 razvozlali genom koronavirusov. Tako poznamo, kateri dela genoma hitro mutirajo, in kateri so stabilni. Za potrditev virusa je namreč treba loviti ravno prav spremenljive dele njegovega dednega materiala. Ti se ne smejo spreminjati, ko virus mutira, hkrati pa ne smejo biti tako splošni, da bi pozitivni rezultat dajali tudi ostali koronavirusi.
...

Slo-Tech - Število žrtev najnovejšega koronavirusa (2019-nCoV), ki trenutno še večinoma pustoši po Kitajski, se je v zadnjih 24 urah podvojilo. Toda za razliko od leta 2003, ko je grozil SARS, imamo to pot novo orožje. Skakanje virusa po svetu napoveduje umetna inteligenca in pri tem ji gre zelo dobro. BlueDot je razvilo kanadsko podjetje in je na izbruh opozorilo 31. decembra. Svetovna zdravstvena organizacija je to storila 9. januarja, ameriški Center za zaščito pred boleznimi (CDC) pa 6. januarja.

BlueDot uporablja dostopne informacije, ki jih dandanes res ni malo, a se pri tem namenoma izogiba družbenim omrežjem. Tam je šuma preveč. Pobira pa informacije s portalov z novicami, dodano vrednost pa mu daje dostop do globalnega sistema za izdajo letalskih vozovnic. Tako lahko zazna, kje se pojavi kakšen izbruh virusa, in potem tudi napove najverjetnejšo pot širitve. Da se bo koronavirus širil iz Wuhana v Bangkok, Seul, Tajpej in Tokio je pravilno napovedal.

BlueDot je ustanovil Kamran Khan,...

Slo-Tech - Konec decembra so kitajski strokovnjaki obvestili Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), da imajo težavo. V mestu Wuhan se je začela širiti pljučnici podobna bolezen. A povzročala jih ni nobena običajna bakterija ali virus. Prav tako so hitro izključili SARS, MERS in druge nekoliko manj običajne povzročitelje. Prve primere so zaznali med ljudmi, ki so bili na tamkajšnji tržnici z morskimi sadeži, kar že daje prvi indic o provenienci virusa. Kitajske oblasti so hitro ugotovile, da gre za vrsto koronavirusa, ki je bil dotlej v človeški populaciji neznan. Dober mesec dni pozneje je 56 ljudi mrtvih, svet pa se trese pred možnostjo širšega izbruha.

Tržnico, na kateri poleg morske hrane prodajajo tudi piščance, netopirje, svizce in druge živali, so 1. januarja zaprli in dezinficirali. Izkazalo se je, da je bilo to premalo in prepozno, saj so nove primere odkrili tudi v drugih mestih na Kitajskem, kasneje pa še v drugih državah. V vseh primerih je šlo za posameznike, ki so bivali ali...

Slo-Tech - Včeraj so svetovni mediji povzeli novico, da so znanstveniki v ZDA uspeli ozdraviti HIV pri dve in pol leti starem otroku, kar je drugi dokumentirani primer ozdravitve v zgodovini. Za razliko od nekaterih drugih znanstvenih odkritij so to pot tako znanstveniki in mediji izjemno previdni pri napovedih, kaj to pomeni za prihodnje spopadanje z boleznijo, saj pravzaprav nikomur ni jasno, kaj točno se je zgodilo. To so razlogi, da si podrobneje pogledamo najnovejšo ozdravitev, njeno biokemijsko ozadje in kaj to pomeni.

Za začetek nekaj statistike. Novorojenčki se lahko okužijo s HIV-om med nosečnostjo (virus prehaja čez placento), pri porodu ali ob dojenju, če je mati okužena z...