Glede na več milijonov obolelih ni neverjetno pričakovati, da bo kdo virus staknil dvakrat. Prav tako to ne dokazuje, da je proti virusu nemogoče razviti čredno imunost ali se cepiti. Omenjeni bolnik, ki je bil vdrugo pozitiven, namreč tedaj ni razvil nobenih simptomov. To je odziv, ki bi ga ob vzpostavljeni imunosti pričakovali. Testi PCR so namreč izjemno občutljivi, saj lahko zaznavajo prisotnost ene same molekule RNK (ali DNK), zato pozitiven test ne pomeni obolelosti, temveč zgolj prisotnost virusa. Imunologinja Akiko Iwasaki z Yala je pojasnila, da je imunski odziv bolnika povsem zaščitil, in dodala, da gre za učbeniški primer, kako imunost deluje. V konkretnem primeru je prva okužba povzročila imunost, ki je preprečila pojav bolezni, ni pa preprečila ponovne okužbe. Tak človek še vedno širi virus, le da njega ne more več prizadeti. Zaradi tega so ukrepi za zajezitev virusa in, ko bo na voljo varno cepivo, cepljenje, še vedno pomembni. Da bi dosegli čredno imunost, potrebujemo močno cepivo, ki bo vzbudilo imunost, ki bo preprečevalo tako obolenje kakor samo okužbo (in s tem širjenje).
Klinični mikrobiolog Kelvin Kai-Wang To z Univerze Hong Kong, ki je izvajal testiranje, je pojasnil, da je omenjeni prvi primer, ko so dvakratno okužbo potrdili z genskim sekvenciranjem virusa. Prva okužba se je zgodila 26. marca, 14. aprila pa je bil moški odpuščen po dveh negativnih testih PCR (protiteles še ni imel). Naslednjič je bil pozitiven 15. avgusta, ko so mu na hongkonškem letališču vzeli bris, v katerem so našli virus. Gre za sev, ki je julija in avgusta letos krožil po Evropi. Moški je v Hongkong pripotoval iz Španije prek Velike Britanije.
Pri koronavirusih, kamor sodi tudi navaden prehlad, so ponovne okužbe zaradi mutacij virusa in šibkega imunskega odziva pogoste. Prehlad lahko dobimo večkrat v isti sezoni, medtem ko je pri SARS in MERS k sreči imunost dolgotrajnejša. Pri več ko 23 milijonih dokumentiranih primerov okužbe smo šele sedaj odkrili prvo dokazano ponovno okužbo. Akiko Iwasaki ob tem poudarja, da to ni razlog za preplah. Vsaka vnovična izpostavitev patogenu okrepi imunski odziv, zato je vsako naslednje srečanje manj nevarne. Tudi cepiva izkoriščajo to dejstvo, zato večino cepiv prvikrat dobimo v več zaporednih odmerkih, kasneje pa še redno obnovitvene odmerke. Akiko Iwasaki pojasnjuje, da se je to zgodilo to pot. Ob drugi okužbi je titer protiteles bistveno višji, simptomov pa ni. Seveda pa to ne pomeni, da bo prvi vseh ljudeh tako. Brendan Wren z londonske medicinske fakultete dodaja, da gre za zelo redek primer ponovne okužbe, ki je zaradi mutacije virusa tudi pričakovan. Iz podobnosti z ostalimi koronavirusi vemo, da imunost nikakor ne bo trajna - ne vemo pa, ali bo trajala leta (kot pri SARS in MERS) ali mesece (kot pri istem sevu prehlada).
Članek o omenjenem primeru bo vsak hip na voljo.
