Slo-Tech - Na jugozahodu Kitajske je letos začel obratovati največji podzemni laboratorij na svetu, ki je bil dokončan decembra in meri 330.000 kubičnih metrov. S tem je precej večji od dosedanjega rekorderja Gran Sasso v Italiji, pa tudi globlji, saj leži v globini 2400 metrov pod površjem gora Jinping. Prvi del laboratorija CJPL (China Jinping Underground Laboratory) so sicer po triletni gradnji dokončali že leta 2010, sedaj pa so zgradili še drugi del. Laboratorij je 6720 ekvivalentnih metrov vodnega stolpca pod površjem.

V CJPL teče več eksperimentov, ki so namenjeni tudi raziskavam temne snovi. To je nepojasnjena snov, ki sestavlja približno četrtino vesolja in je odgovorna za gravitacijsko obnašanje galaksij, kot ga vidimo. Te se namreč vedejo, kot da bi bilo v njih približno petkrat več snovi, kot je vidimo. Kozmologi to označujejo kot temna snov. Trije glavni eksperimenti v CJPL so CDEX (China Dark Matter Experiment) za detekcijo temne snovi z germanijevimi detektorji, PandaX...

ESA - V soboto je s Floride uspešno poletela raketa Falcon 9, ki je na krovu nosila pomemben evropski vesoljski teleskop Euclid, namenjen proučevanju temnih snovi in energije.

Bržkone glavno vprašanje, ki kozmologe, astronome in astrofizike žuli zadnja desetletja, je narava temne snovi in temne energije. Obe ... zadevi namreč glede na izračune širjenja vesolja predstavljata okoli 95 odstotkov našega univerzuma - temna snov četrtino, temna energija pa 70 odstotkov. Toda kaj natančno ju sestavlja in od kje sta se vzeli, še danes ne vemo, kar je res grda vrzel v našem poznavanju vesolja. Zato ni presenetljivo, da v tem trenutku po svetu teče več projektov razvoja sistemov za opazovanje teh skrivnostnih pojmov, med drugimi observatorij Vere C. Rubin v Čilu in vesoljski teleskop Nancy Grace Roman, ki poleti leta 2027. Eden najpomembnejših gradnikov v človeškem trudu po razumevanju temnih snovi in energije pa je v vesolje poletel včeraj, to je teleskop Euclid, Evropske vesoljske agencije.

...

Slo-Tech - Rezultati meritev s teleskopom v Atacami (ATC, Atacama Cosmology Telescope), ki so bile izvedene v letih 2013-2016, so bili ta teden objavljeni v dveh rokopisih na arXivu. S teleskopom so merili mikrovalovno sevanje kozmičnega ozadja oziroma prasevanje, ki je najbolj zgoden ostanek mladega vesolja, ki ga lahko neposredno opazujemo. Prasevanje je posledica dogodka, ko je bilo vesolje staro 380.000 let (danes je 13,8 milijarde let), saj so se tedaj protoni in elektroni spojili v atome, vesolje pa je postalo prepustno za svetlobo. Tista iz tistega časa je danes že zelo medla in zamaknjena, a jo še vedno lahko opazujemo kot šibko prasevanje.

Z merjenjem prasevanja, ki ni povsem enakomerno razmazano po vsem nebu, dasi so razlike ranga 0,03 K, je možno izračunati nekatere značilnosti vesolja. Med njimi poleg starosti, strukture in gostote snovi tudi hitrost širjenja. To imenujemo Hubblova konstanta in do danes ni zadovoljivo izmerjena. Tu ne govorimo o malenkostni razliki, ki bi bila...

Slo-Tech - Če se ponoči ozremo v nebo, vidimo več tisoč zvezd, a to je le neznaten del vesolja. Pri tem ne gre le za omejitev oči, saj tudi s teleskopi ni kaj bolje. V resnici je vse, kar vidimo, barionska snov, ki jo sestavljajo barioni. To so delci, ki jih sestavljajo trije kvarki, da iz njih dobimo na primer protone, nevtrone itd. Skoraj vsa snov, s katero lahko pridemo v stik na Zemlji, je barionska snov. To je ves naš periodni sistem in še več. Le zelo redki delci so kaj drugega, na primer nevtrini, ki tako ali tako v milijardah letijo skozi naše telo, ne da bi sploh reagirali.

Toda opazovanja vesolja so pokazala, da barionska snov ne more predstavljati vsega, kar v vesolju obstaja. Enostavno premalo je je, da bi se v vesolju lahko tvorile strukture, kot so zvezde in galaksije, in pojavi, kot je gravitacijsko lečenje. Da se enačbe izidejo, so kozmologi prepričani v obstoj temne snovi, ki predstavlja 85 odstotkov vse mase v vesolju. Z drugimi besedami: nevidnega in nezaznavnega je...

Slo-Tech - Nobelov teden se tradicionalno nadaljuje z razglasitvijo nagrajencev za fiziko, ki so letos postali kanadski fizik Jim Peebles (1/2), švicarski astrofizik Michel Mayor in švicarski astronom Didier Queloz (vsak 1/4). Nagrado so prejeli za prispevek k razumevanju razvoja vesolja in mesta Zemlje v vesolju. Peebles se je ukvarjal s teorijo velikega poka in sestave vesolja, Mayor in njegov doktorski študent Queloz pa sta v Rimski cesti odkrila prvi eksoplanet.

Letošnji nagrajenci so s svojim raziskovalnim delom pomagali poiskati odgovore na ključna vprašanja, ki si jih ljudje zastavljamo, odkar zremo v vesolje. A šele v zadnjem stoletju smo dobili odgovore, ki so iz špekulacij naredili znanost in iz ugibanja napovedi. Še v 19. stoletju je bilo vesolje, za katerega smo sicer imeli solidne zemljevide, v očeh znanstvenikov večno in nespremenljivo. Planeti (in še kaj) so res krožili okoli Sonca v predvidljivih ciklih, a vesolje je v svoji osnovi ostajalo enako. Ko so astronomi v 20. letih...

Slo-Tech - V dveh neodvisnih raziskavah dveh skupin so uspeli ugotoviti, kje se skriva manjkajoča snov v vesolju, ki jo napovedujeta dve različni teoriji in so jo neuspešno iskali več desetletij. Ugotovili so, da lahko vso manjkajočo snov pojasnimo, če upoštevamo predhodno neodkrite zaplate vročega medgalaktičnega plina. To je pomembno odkritje, ki dodatno utrjuje predvidevanja, da je trenutni model velikega poka, kakor pojasnjuje nastanek lahkih elementov in kozmično sevanje ozadja, pravilen.

Vesolje v glavnem sestavljajo tri vrste snovi. Prva je običajna snov, iz katere smo zgrajeni ljudje na Zemlji, celotno Osončje in v resnici vse zaznavne strukture vesolja. Imenuje se barionska snov, ker jo...

CERN - V CERN-u so včeraj izvedli prve trke protonskih curkov z energijo 13 TeV, kar je prvi tak dogodek na Zemlji, so poročili iz Ženeve. Še nihče ni trkal protonov s tako visokimi energijami (v vesolju se seveda dogaja marsikaj še više energijskega). Šlo je za preizkusne trke, ki so služili kot kontrola pri nastavljanju kolimatorjev, ki so potrebni za lovljenje pobeglih delcev in zaščito komponent v trkalniku pred njimi. Prve trke, ki jih bodo uporabili pri zbiranju podatkov in nadaljnjih raziskavah, pričakujemo prihodnji mesec. Tedaj bodo začeli detektorji v eksperimentih ALICE, ATLAS, CMS, LHCb, LHCf, MOEDAL in TOTEM pridno beležiti statistiko.

Spomnimo, da je CERN-ov veliki hadronski...

Slo-Tech - Teden Nobelovih nagrad nadaljujemo s fiziko, saj je Švedska kraljeva akademija znanosti danes razglasila prejemnike Nobelove nagrade za fiziko 2011. Nagrado prejmejo Saul Perlmutter (ZDA), Brian P. Schmidt (Avstralija) in Adam G. Riess (ZDA) za odkritje pospešenega širjenja vesolja na podlagi opazovanja oddaljenih supernov.

Da se vesolje širi vse od velikega poka, ki se je zgodil približno pred 14 milijardami let, je znano že več kot sto let. Precej bolj osupljivo je dejstvo, da ima vidno vesolje premer 93 milijard svetlobnih let. To logično pomeni samo eno, in sicer da se vesolje širi. Letošnji nagrajenci pa so odkrili, da je to širjene še pospešeno.

Leta 1998 sta dve skupini - eno je vodil Perlmutter, ki prejme polovico nagrade, v drugi sta delovala...

PhysOrg.com - Eno izmed vélikih nepojasnjenih vprašanj v fizike je obstoj temne snovi. Tako označujemo domnevno prisotno snov, ki je ne moremo zaznati, ker ne seva, a jo potrebujemo za razlago eksperimentalnih opažanj, kot je denimo obstoj galaksij (vidna masa je premajhna, da bi se bile tvorile). Temna snov zajema manjkajočo maso, brez katere trenutno veljavna struja fizike ne more pojasniti opaženih gravitacijskih učinkov, ker je običajne vidne snovi (barionska materija) približno šestkrat premalo. Zato predpostavljajo, da je temne snovi petkrat več od običajne. Druga, manj sprejeta...