Slo-Tech - Mehiška centralna banka (Banxico) je sporočila, da bo do leta 2024 uvedla digitalno valuto. Novico je mehiška vlada sprva sporočila kar prek Twitterja. Dejali so, da je uvedba novih tehnologij in plačilnih sistemov naslednje generacije izjemno pomembna za povečanje finančne vključenosti. Z drugimi besedami torej trdijo, da bodo s tem znižali število ljudi, ki so trenutno odrezani od modernih finančnih sistemov, ker sploh nimajo bančnih računov ali plačilnih kartic. Drugi razlog pa je seveda siva ekonomija. O uvedbi je v nedavnem intervjuju govoril tudi odhajajoči guverner Alejandro Diaz de Leon.

V zadnjem poročilu je centralna banka dejala, da razmišljajo o uvedbi digitalne valute v več fazah. Uporabljala bi trenutne platforme za elektronsko plačevanje in jih razširila z možnostjo hitrega, varnega in učinkovitega plačevanja. Centralna banka se o tem že pogovarja z več finančnimi inštitucijami, kar je pomemben obrat v primerjavi s preteklo prakso, ko je centralna banka digitalne...

Slo-Tech - Pred letom dni smo poročali, da bo Japonska sledila kitajskemu zgledu in preizkusila državno digitalno valuto. Odtlej so digitalne valute zagnale še nekatere druge države, denimo Nigerija in Indija, medtem ko je El Salvador uvedel kar kriptovaluto bitcoin. Japonska digitalna valuta je sedaj tik pred vrati, saj se bo začela uporabljati že prihodnje leto. A gre za projekt konzorcija 70 podjetij, ne pa japonske centralne banke.

Prve preizkuse bodo izvedli že letos, prihodnje leto pa se bodo vključile vse tri največje banke ter približno 70 drugih podjetij in organizacij. Valuta se bo imenovala DCJPY in bo temeljila na depozitih pri komercialnih bankah. Enotna platforma bo pospešila prenos sredstev in poravnavo. Obetavno je, da bodo sodelovale vse tri velike banke: Mitsubishi UFJ, Mizuho in Sumitomo Mitsui, ki imajo že sedaj digitalne plačilne sisteme, a vsaka svojega. V konzorciju bodo še poštna banka, različni borzni posredniki in zavarovalnice ter tudi podjetja, ki niso iz...

Slo-Tech - Nigerija je v začetku minulega tedna kot prva afriška država in drugo večje gospodarstvo na svetu uvedla digitalno valuto. Prva je seveda Kitajska, ki je svojo digitalno centralnobančno valuto preizkusno uvedla že lani, letos pa jo uporablja že več milijonov ljudi. Nigerija je sledila 25. oktobra, a vse ni šlo po načrtih.

Valuta se imenuje eNaira in bi bila morala zaživeti že 1. oktobra, a so jo zaradi tehničnih težav - uradno pa zaradi proslav ob dnevu neodvisnosti - prestavili za dobre tri tedne. Tudi sama splavitev nove valute je bila precej neobičajna, saj so na tiskovno konferenco povabili le tri medijske hiše. Potem pa je šlo vse narobe.

Valuta eNaira za delovanje potrebuje digitalno denarnico, sicer pa je vredna enako kot klasična valuta in se tudi uporablja enakovredno. Aplikacija, ki so jo ponudili fizičnim osebam, ni delovala po načrtih. Imela je težava pri uparjanju elektronskih naslovov in bančnih računov, zato marsikdo aplikacije sploh ni mogel uporabiti. Po...

Slo-Tech - Državam, kateri centralne banke pripravljajo ali vsaj preizkušajo digitalne valute, se očitno pridružuje tudi Indija. Viceguverner tamkajšnje centralne banke T Rabi Sankar je na današnji novinarski konferenci dejal, da razmišljajo o uvedbi nacionalne digitalne valute, ki bi dopolnila rupijo. Podobno kot v drugih državah bi bila tudi indijska digitalna valuta komplement gotovine, torej valute z enako denominacijo in garantirana od centralne banke. Na ta način se digitalna valuta uveljavlja kot nova varianta klasičnih valut, ne pa kot njihova zamenjava ali nadomestek.

Najdlje je z digitalno valuto Kitajska, kjer so začetni preizkus razširili, tako da sedaj vključuje že več milijonov ljudi v večjih mestih. Junija so izvedli že za 5,3 milijarde dolarjev transakcij z digitalnim juanom. Podobno bo digitalno valuto preizkušala tudi Japonska, medtem ko je Evropska centralna banka začela eksperimentalni projekt, za katerega še ni jasno, ali se bo končal z dejansko uvedbo valute.

...

The New York Times - Dasi več držav preizkuša digitalne valute, so Kitajci vodilni. Lanski preizkus digitalnega juana, ki se je začel v Šendženu, se je do danes razširil še na druga mesta, kot sta Šanghaj in Peking. Sicer v preizkusu ne sodelujejo vsi prebivalci, temveč so izbrani z žrebom, a gre vseeno za največji preizkus na svetu.

V loterijo se prebivalci prijavijo prek spletne aplikacije WeChat, ki je na Kitajskem izjemno razširjena, in v primeru pozitivnega odgovora dobijo 200 digitalnih juanov, ki jih lahko porabijo po želji. To je približno 25 evrov, preostanek pa morajo kupiti sami s pravimi juani. Digitalna valuta deluje podobno kot plačevanje s kreditnimi karticami, le da se uporabljajo aplikacija za pametni telefon in kode QR.

Več centralnih bank testira ali vsaj motri digitalne valute - po zadnjih podatkih 60 -, k čemur jih je v zadnjem času vzpodbudila astronomska rast bitcoina in drugih decentraliziranih kriptovalut. Državne kriptovalute želijo uporabiti prednosti kriptovalut, kot so...

Reuters - Po Kitajcih, ki so državno digitalno valuto že začeli preizkušati v geografsko omejenem pilotnem projektu, se za digitalni jen ogrevajo tudi Japonci. Tamkajšnja centralna banka je že 2. julija uradno sporočila, da bodo v prihodnosti preizkušali digitalno valuto. Skupina več kot 30 bank in podjetij je sedaj sporočila, da bodo prihodnje leto začeli preizkušati infrastrukturo in druge potrebno za uvedbo digitalne valute.

V skupini so vse tri največje japonske banke (Mitsubishi UFJ , Mizuho in Sumitomo Mitsui), borznoposredniške hiše, telekomunikacijski giganti ter prodajalci in ponudniki storitev. Prihodnje leto bodo začeli preizkušati enotno platformo za poravnavo, ki jo bodo uporabljali ob uvedbi digitalne valute. Digitalnih platform je na Japonskem precej, a nobena nima zadostnih kapacitet, da bi lahko nadomestila gotovinska plačila. Na Japonskem je, vsej modernizaciji in tehnološki naprednosti navkljub, gotovina še vedno izjemno priljubljena. Z njo se poravna 80 odstotkov vseh...

Slo-Tech - Projekt digitalne valute, ki ga Kitajska izvaja že od leta 2014, so sedaj začeli preizkušati običajni državljani. Po nekaj manjših eksperimentih v začetku leta se je sedaj začel prvi obširnejši preizkus, v katerem bo sodelovalo 50.000 Kitajcev. V ta namen je kitajska centralna banka izdala za 10 milijonov digitalnih juanov, ki jih bodo prejemniki lahko porabili z elektronskimi denarnicami v aplikaciji WeChat.

Sodelujoče v preizkusu so določili z žrebom med prebivalci Šendžena, ki velja za kitajsko tehnološko središče. Za uporabo bodo morali sodelujoči najprej prenesti aplikacijo na svoje mobilne telefone, do katere jim bo povezavo poslala vlada, saj še ni javno dostopna. Pri eni izmed štirih velikih kitajskih bank bodo morali odpreti bančni račun, nato pa bodo imeli na voljo stanje na svojem telefonu. Plačila bodo izvedli tako, da bo trgovec poskeniral kodo, ki jo bo izpisal telefon - podobno že delujeta Alipay in WeChat Pay. Ko bodo porabili 200 juanov (25 evrov), kolikor bo...

Slo-Tech - Švedska centralna banka Riksbank je sporočila, da začenjajo preizkušanje digitalne državne valute e-krona. Od te najave do uporabe je še dolga in negotova pot, a če se bo to zgodilo, bo digitalna valuta uporabna za vse vsakodnevno bančne aktivnosti s prebivalstvom, denimo plačila, pologe in dvige ter mobilna plačila s pametnimi telefoni. V projektu bodo preizkusili in pokazali, kako bi javnost lahko uporabljala e-krono.

Digitalne valute, ki jih izdajo centralne banke (CBDC) so običajni denar, ki pa obstaja v digitalni obliki. V tem se razlikujejo od kriptovalut, ki niso pod oblastjo nobene države in nad emisijo ni nadzora. Centralne banke so zaradi vzpona kriptovalut, prihajajočih alternativnih digitalnih valut (Facebook Libra) in upadom zanimanja za gotovino začele iskati nove rešitve, kjer so visoko na seznamu digitalne valute. Švedska je idealen laboratorij. Poizkus bo tekel leto dni. Uporabljal bo tehnologijo veriženja blokov (Distributed Ledger Technology), ki jo bo...

The New York Times - Iz Kitajske čedalje pogosteje prihajajo glasni namigi, da so tik pred uvedbo digitalne valute, ki bi jo uporabljali njeni državljani v vsakdanjem življenju namesto juana. Napovedi so se še okrepile, ko je Facebook začel nabirati člane konzorcija za svojo kriptovaluto libra, s katero želi ponuditi alternativo različnim globalnim sistemom za prenos denarja, kot so Western Union, PayPal ali Visa in MasterCard. Medtem ko ima libra nekaj težav z razpadajočim konzorcijem, na Kitajskem tovrstnih težav ni, ker za valuto stoji kitajska vlada.

Ni še povsem jasno, kako si Kitajci digitalni juan predstavljajo, a vemo, da ne bo podoben kriptovalutam. Imel bo zelo jasno določen centralni organ nadzora, ki bo centralna banka. Prav tako bo njegova vrednost ostala enaka kot pri klasičnem juanu, ker bo šlo zgolj za dva obraza iste valute. O kakršnikoli anonimnosti ali vsaj psevdoanonimnosti ne bo govora, saj bo celotni namen digitalnega juana ravno nasproten. Kitajska želi vedeti še več o svojih...

BBC - Vlade naj razmislijo o vpeljavi svojih lastnih kriptovalut, zlasti, da bi preprečile da bi takšni denarni sistemi postali zatočišče za prevratne in pralce denarja, je na fintech konferenci v Singapurju izjavila Christine Lagarde, direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF).

Po njenem bi lahko taki sistemi postali osnova za inovativne zasebne finančne storitve v razvijajočih se državah, brez da bi zraven prinašali rizike, povezane z zasebno upravljanimi digitalnimi valutami. Centralne banke bi tako prevzele procesiranje transakcij, medtem ko bi zasebniki lahko služili s finančnimi storitvami. Obenem bi taka digitalna valuta za razliko od zasebnih za sabo nosila odgovornost in kritje države, tako kot je to...

Slo-Tech - Po lanski prepovedi ICO-jev in zaprtju vseh lokalnih kriptomenjalnic na Kitajskem, je število transakcij z bitcoini in ostalimi kriptovalutami tam precej upadlo. Po ocenah kitajske centralne banke manj kot odstotek vsega trgovanja z bitcoini odpade na menjavo v juane. Toda na darknetu je bitcoin tudi na Kitajskem še vedno zelo priljubljen, kar kaže tudi najnovejša akcija kitajske policije, ki razbila stavniško združbo, ki je organizirala stave na rezultate svetovnega prvenstvena v nogometu.

V zadnjih osmih mesecih, ko je stavniška združba delovala, se je na strani registriralo več kot 330.000 ljudi. Ti so vplačali za več kot poldrugo milijardo dolarjev stav, kar predstavlja največjo odkrito bitcoinsko stavnico. Policija je pridržala šest kolovodij, zasegla za...

Slo-Tech - Bitcoin nadaljuje svojo divjo vožnjo gor in dol, pri čemer pa v zadnjem času prednjačijo premiki navzdol, potem ko je valuta prej mesece (oziroma - če izvzamemo, da se je aprila prekucnil na dotedanjem vrhu - kar vse od nastanka) poznala le pot navzgor. Danes je bitcoin vreden dobrih petsto dolarjev, kar je približno polovico manj kot na vrhu v začetku meseca.

Bitcoin je še hudo mlad in shizofren, zato ga že najmanjše novice sunkovito pahnejo v eno ali drugo smer. Ko je ameriški Senat bitcoin potrdil kot alternativno valuto, ki ni prepovedana, je bitcoin podiral rekorde. Potem pa so Kitajci decembra objavili, da njihove banke ne smejo poslovati z bitcoini, medtem ko prebivalstvu špekulacij niso prepovedali.

Kitajska pa se tu ne ustavlja, ampak je svojim...

Slo-Tech - Po noriji v novembru je zadnji teden na trgu bitcoinov sorazmerno mirno. Tečaj se giblje okrog 1000 dolarjev za bitcoin, pri čemer dnevni nihljaji za več kot deset odstotkov niso presenetljivi. Danes pa je novo bombo spustila Kitajska, ki je svojim bankam prepovedala trgovanje z bitcoinom.

Kitajska centralna banka je namreč danes vse banke v državi obvestila, da ne smejo trgovati z bitcoinom, s čimer želi Kitajska vsaj malo omejiti in regulirati valuto, ki je v zadnjih dveh mesecih skoraj podeseterila svojo vrednost. Velik del rasti izvira prav iz Kitajske, kjer je dostopnost tujih valut omejena. Vlada namreč umetno drži tečaj juana nizko v primerjavi z dolarjem, kar pomaga kitajskim izvoznikom, a predstavlja težavo za prebivalstvo, ki bi želelo kupiti...

ComputerWorld - Na finančnih trgih je bila ta konec tedna glavna vest, da se je kitajska centralna banka odločila, da tečaja juana ne bo več umetno uravnavala, temveč ga bo prepustila trgu. Doslej je namreč juan držala v ozkem pasu glede na ameriški dolar. Predvsem ameriška podjetja in njihova centralna banka so se jezili, da je njegov tečaj umetno podcenjen, kar je vzpodbujalo kitajsko konkurenčnost in njihov izvoz. Na deviznih trgih in borzah se je brez prave analize pojavilo mnenje, da bo juan apreciiral in v računalniški branži so takoj zastrigli z ušesi, saj je večina izdelkov proizvedenih na Kitajskem. Bo krepitev juana pomenila dražjo strojno opremo?

Evropejci moramo žonglirati kar med tremi valutami. Kitajski delavci so...