Pri ICO-jih sicer ne gre neposredno za bitcoine, saj investitorji kupijo sorodne valute, ki temeljijo na tehnologiji veriženja blokov (blockchain). Na ta način se ponudniki izognejo obsežni birokraciji, ki jo za izvedbo prve javne ponudbe delnic (IPO) zahtevajo regulatorji trga vrednostni papirjev. Toda ta obstaja z namenom, in sicer zaščiti tako investitorje kakor tudi ponudnike. Z ICO-ji vse to odpade, ko se zgodijo zlorabe, pa te niso niti najmanj smešne, še manj pa so rešljive. Kriptovalute namreč gredo samo v eno smer, nazaj pa le z izrecnim pristankom. Poleg hekerskih napadov imajo nečedne namene tudi nekateri ponudniki ICO-jev, saj na tem področju trenutno velja pravi Divji zahod.
Kitajska ni prva, ki je prepovedala ICO-je. Ameriški regulator SEC je že julija v konkretnem primeru razsodil, da izvedba ICO-ja ne pomeni, da lahko ponudnik izpusti korake, ki so obvezni za IPO. Še vedno gre za nabiranje kapitala, zato so obveznosti enake. ICO-ji se navadno izvajajo z menjavo novih kriptovalut za bitcoin ali ethereum. Zato IPO-ji poganjajo tudi rast teh dveh valut. Kitajska prepoved je zbila ceno bitcoina s 5000 na dobrih 4200 dolarjev. Toda ne pozabimo, da je bil bitcoin ob začetku leta vreden okrog 1000 dolarjev. Izgubljale so tudi druge kriptovalute, denimo ethereum 13 odstotkov in različne kitajske.
