V zadnjem poročilu je centralna banka dejala, da razmišljajo o uvedbi digitalne valute v več fazah. Uporabljala bi trenutne platforme za elektronsko plačevanje in jih razširila z možnostjo hitrega, varnega in učinkovitega plačevanja. Centralna banka se o tem že pogovarja z več finančnimi inštitucijami, kar je pomemben obrat v primerjavi s preteklo prakso, ko je centralna banka digitalne valute prepovedovala. V Mehiki je sicer sive ekonomije za 22 odstotkov BDP, veliko transakcij pa se izvaja z gotovino. Prostora za razrast digitalne valute je torej veliko.
Po vsem svetu banke in centralne banke razvijajo digitalne valute, ki bi opravljale podobno funkcijo kakor kriptovalute, le da bi bile trajnostne in seveda tudi bolj regulirane in nadzorovane. Kitajska je digitalno valuto že uvedla v širokem testu, v Evropi pa so najdlje Švedi. Tudi Evropska centralna banka je začela projekt digitalnega evra, a še ni jasno, ali se bo sklenil z njegovo vzpostavitvijo. Indija se prav tako ogreva za digitalno rupijo, afriška država z največ prebivalci pa je svojo digitalno valuto že zagnala. Prvi so digitalno valuto v popolnosti splavili na Bahamih. Države so torej precej naklonjene lastnim digitalnim valutam - letošnje poročilo Banke za mednarodne poravnave je pokazalo, da digitalne valute raziskuje 86 odstotkih centralnih bank, 60 odstotkov pa jih že preizkuša tako ali drugače, medtem ko pilotni projekti tečejo pod okriljem 14 odstotkov centralni bank. Posvojitev obstoječe kriptovalute v večjem obsegu pa je izpeljal le El Salvador.
