Slo-Tech - Peščica velikih spletnih podjetij, Twitter, Google, Facebook, Microsoft, TikTok in Redbubble (spletna tržnica za prodajo umetniških del) je v Avstraliji dokončala delo na kodeksu, ki naj bi zajezil širjenje dezinformacij na spletnih platformah. Kodeks so predstavili le nekaj dni zatem, ko je Facebook postavil Avstralijo na hladno glede deljenja in objavljanja novičarskih vsebin, komentatorji domnevajo, da tudi zato, ker se lažne novice v takem informacijskem vakuumu kot je nastal, širijo še hitreje.

Kodeks so na poziv tamkajšnje vlade v dobrem letu dni spisala spletna podjetja sama, združena pod stanovskim združenjem DIGI in pod nadzorom avstralskega medijskega regulatorja, Australian Communications and Media Authority (ACMA). Slednji ima tudi pooblastilo, da oceni ali je končni rezultat takega samoupravljanja digitalnih velikanov ustrezen, v nasprotnem primeru lahko vladi predlaga, da namesto tega sprejme ustrezno prisilno zakonodajo.

Poleg samoregulacije je druga pomembna...

Slo-Tech - Twitter, Facebook in YouTube so se dogovorili, da bodo sodelovali s preverjevalci dejstev (fact-checkers), oblastmi in raziskovalci pri iskanju načinov za omejevanje širjenja dezinformacij in teorij zarot o covidu-19. Še posebej na družbenih omrežjih mrgoli neresnic o cepivih in provenienci virusa, kar ima resne posledice na napore za zamejevanje epidemije. Podrobnosti, kako bodo to storili, niso razkrili.

Koordinator skupnega projekta bo britanska neprofitna organizacija Full Fact, ki bo usmerjala skupino, v kateri bodo poleg tehnoloških gigantov še britansko ministrstvo za digitalizacijo, kulturo, medije in šport, Reutersov inštitut za novinarske študije, Africa Check in kanadski Privacy Council Office ter še pet nevladnih organizacij za preverjanje dejstev (First Draft, International Fact-Checking Network, Boom, Chequeado, Maldita). V skupini bodo vzpostavili standarde odgovornosti za spopadanje z dezinformacijami in načine za ukrepanje. Ali bo to dovolj, bomo videli. Neresnice...

Reuters - Strategijo v pismu naslovljenem na Margrethe Vestager, komisarko za digitalno Evropo, Thierryja Bretona, komisarja za notranje trge in Vero Jourovo, komisarko za vrednote in transparentnost, zahteva petnajsterica držav članic. Kot razlog navajajo, da naj bi s tem povezane lažne novice ogrožale gospodarsko okrevanje in doseganje zadanih digitalnih ciljev v EU.

Teorije zarote so doslej v desetih evropskih državah vodile k zažiganji baznih postaj in k napadom na vzdrževalce. Po mnenju avtorjev pisma pa je v zadnjem času na ozemlju EU opaziti še okrepljeno aktivnost anti 5G gibanj.

Države podpisnice zahtevajo več znanstvenih raziskav na temo morebitnega ogrožanja zdravja ljudi ter predlagajo kampanjo ozaveščanja glede dejstev, ki skrbijo nasprotnike 5G.

Države podpisnice - mimogrede, med njimi ni Slovenije - so Poljska, Švedska, Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Ciper, Estonija, Finska, Grčija, Latvija, Litva, Luksemburg, Portugalska in Slovaška.

Slo-Tech - Letošnje predsedniške volitve v ZDA bodo prelomne, ker še nikoli ni tako velik del prebivalstva in volilnih upravičencev tako velikega dela informacij dobilo z družbenih omrežij. Ta se svojega vpliva zavedajo in čeprav se že dlje časa vsaj na deklarativni ravni borijo proti lažnim novicam, ki dokazano vplivajo tudi na rezultate volitev, so letos šele letos okrepili svoja prizadevanja in začeli javno žigosati lažne objave politikov ali jih celo odstranjevati. V mesecu dni pred novembrskimi volitvami bodo svoje dejavnosti še okrepili, je Mark Zuckerberg zapisal v dolgem sporočilu za javnost.

Pojasnil je, da bo Facebook vzpodbujal odhod na volitve (v ZDA se je marsikod treba aktivno registrirati za volitve), dostop do resničnih informacij in boj proti dezinformacijam. V zadnjem tednu pred volitvami ne bodo več dovolili objavljanja novih političnih oglasov, ker ne bo dovolj časa za njihovo preverjanje. Še vedno pa bo možna objava starejših oglasov, ki so preverjanje pred tem. Vsi...

Slo-Tech - Google je sporočil, da bo zaradi porasta količine lažnih novic in dezinformacij po izbruhu koronavirusa namenil 6,5 milijona dolarjev za financiranje preverjanja dejstev. Financirali bodo neodvisne preverjevalce dejstev (fact-checkers) in neprofitne organizacije, ki se boriju proti širjenju dezinformacij, s poudarkom na zavajanjih glede koronavirusa. Alexios Mantzarlis iz Google News Laba je ob tem poudaril, da morajo za pravilno informiranje ljudi sodelovati vsi: znanstveniki, novinarji, znane osebe, platforme (družbena omrežja) in ostali. Zaradi negotovosti in strahu so ljudje še bolj dojemljivi za neresnične informacije, zato je povpraševanje po delu preverjevalcev dejstev še toliko večje, kar Google finančno podpira.

Neprofitna organizacija First Draft bo med drugimi deležna dodatne Googlove podpore. First Draft upravlja spletno središče za različne vire informacij in hkrati novinarjem nudi usposabljanje o razločevanju informacij. Podobnih platform je še precej, denimo...

Slo-Tech - Evropska komisarka za pravosodje Vera Jourova je danes ponovno opozorila velika globalna spletna podjetja, naj prenehajo služiti z lažnimi informacijami, povezanimi z epidemijo novega koronavirusa. Komisarka je sicer že pred tednom dni opravila konferenčni klic s predstavniki Facebooka, Twitterja, Googla, Microsofta in Mozille, v katerem jih je opozorila, da so njihova dosedanja prizadevanja nezadostna.

Jourova je tokrat povedala, da je na spletu še vedno mogoče najti velike količine zavajajočih in škodljivih informacij, sama je navedla primer oglasa, ki je vzrok izbruha epidemije pripisoval migreni. Komisarka še zahteva, da se umaknejo tudi t. i. clickbait dezinformacije in oglasi, ki oglašujejo spletne prevare.

Obtožena podjetja so se doslej branila, da so v zadnjem času odstranila velike količine škodljivih vsebin in umaknila vse oglase, ki so bili denimo povezani s prodajo zaščitne opreme. Prav tako so glede trenutne zdravstvene krize poskušala uporabnikom približati uradne...

Slo-Tech - V začetku tedna so tako protestno prekinili delo delavci v Chicagu in New Yorku, in sicer zaradi domnevno nezadostnih ukrepov proti širjenju virusa COVID-19. Od vodstva so zahtevali, da po odkritju okuženih sodelavcev poslovne prostore začasno zaprejo in razkužijo, kar se ni zgodilo. Da bi bila PR zagata še večja, je vodstvo Amazona odpustilo vodjo njujorškega upora Chrisa Smallsa, domnevno zaradi kršenja pravil o karanteni, sam pa trdi, da ga želijo preprosto utišati.

Če sta oba omenjena Amazonova centra v preteklosti že pogosto protestirala za boljše delovne razmere, se jim bodo danes kot kaže pridružili še kolegi v Detroitu. Ti trdijo, da jim vodstvo prikriva odkrite primere okuženih zaposlenih, ob tem pa jim na prenatrpanih delovnih mestih primanjkuje zaščitnih in razkužilnih sredstev. Minuli torek so štrajkali tudi zaposleni v Amazonovem italijanskem distribucijskem centru pri Firencah, tudi tam so bili razlog po mnenju zaposlenih premedli ukrepi proti širjenju okužbe.

...

Slo-Tech - Pandemija novega koronavirusa je prva vsesvetovna katastrofa, ki poteka v obdobju razširjenosti družbenih omrežij, zaradi česar so ta preplavljena s tovrstnimi vsebinami. Med njimi je precej neresnic, kar predstavlja velik problem tako za posameznika kot za družbo. Google je že pred tednom dni razkril, da aktivno preprečujejo širjenje neresnic. To ni bil prvi uredniški poseg na internetu, saj je Twitter že pred poldrugim mesecem blokiral Zero Hedge ravno zaradi širjenja nepotrjenih govoric o koronavirusu. Že prejšnji teden je generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije dejal, da so dezinformacije o virusu tako nevarne kakor virus sam. Tedros Adhanom Ghebreyesus je dejal, da se ne borimo le s pandemijo, temveč tudi z infodemijo.

V največji usklajeni akciji doslej pa so se internetni giganti Facebook, Reddit, Google, LinkedIn, Microsoft, Twitter in YouTube odločili, da se bodo še ostreje borili proti dezinformacijam, ki se hranijo s strahom pred koronavirusom. V skupni

Slo-Tech - Twitter sodi med družbena omrežja, ki so obljubila aktivnejšo borbo proti širjenju lažnih novic in neresnic. Ta mesec je Twitter že objavil prepoved objavljanja sintetičnih in zmanipuliranih medijskih vsebin, kar z drugimi besedami pomeni prikrite fotomontaže (deepfake). Sankcije bodo odvisne od namena objave in možnih vplivov ter bodo segale od označitve do izbrisa. Definicija lažnih in zavajajočih novic je široka lahko obsega tudi posnetke, ki so zgolj nepošteno zmontirani. Twitter napoveduje, da bo 5. marca še zaostril lovljenje zavajajočih objav.

NBC News je dobil vpogled v predlog sistema za označevanje zavajajočih novic, lažnih novic in laži, ki jih bodo objavljali politike in druge javne osebnosti. Tovrstne objave bodo imele spodaj veliko oranžno oznako, da so zavajajoče. To oznako bodo dodelili preverjevalci dejstev (fact-checkers) in novinarji, morda pa bodo lahko sodelovali tudi navadni uporabniki. To bo potekalo podobno kot pri Wikipediji, torej ne bo imel moči...

Axios - Pri Twitterju ne bodo več sprejemali oglasov s strani državnih medijskih agencij, kar je neposredna posledica odkritja obširne kitajske propagandne mreže na tej platformi, ki jo je Peking uporabljal za širjenje dezinformacij v zvezi s hongkonškimi protesti.

V Hong Kongu trenutno potekajo množični protesti proti razgrajevanju njegove avtonomije s strani kitajskih oblasti. Peking za soočanje s protestniki izdatno uporablja svoje propagandne zmogljivosti, s katerimi želi delegitimizirati njihovo gibanje in prikazati, kakor da nimajo širše javne ter mednarodne podpore. Pri Twitterju so se temu postavili po robu in v ponedeljek sporočili, da so zaprli 936 uporabniških računov, ki so širili tovrstne dezinformacije, še okrog 200.000 pa so jih začasno suspendirali,...

Evropska komisija - Evropska komisarka za pravosodje Vera Jourova je ob predstavitvi poročila o izvajanju pravil o varstvu podatkov Slovenijo, Grčijo in Portugalsko pozvala, naj pohitijo z usklajevanjem svojih zakonodaj z evropskimi pravili o varstvu podatkov.

Komisarka sicer v poročilu ugotavlja, da je večina članic uspešno sprejela ustrezno notranjo zakonodajo, razen že omenjene trojice izjem, med katere sodi tudi Slovenija. Jourova je obenem poudarila, da se proti tem državam ne bo obotavljala sprožiti postopkov zaradi kršenja evropskega prava, če bo to potrebno.

Po naših podatkih je Zakon o varstvu osebnih podatkov še vedno v fazi osnutka, na zadnjo različico pa je bilo podanih nekaj deset pripomb, tako da se je vse skupaj vrnilo še...

Slo-Tech - Teden dni pred evropskimi volitvami Evropska komisija opozarja, da se digitalne platforme sicer trudijo v boju zoper lažne novice, a so pri tem še vedno premalo uspešne. Komisija pozdravlja prizadevanja Googla, Facebook in Twitterja, da bi zajezili širjenje neresnične propagande in lažnih novic, ter ustrezne ukrepe za povečanje transparentnosti.

Facebook, Google, Mozilla in Twitter so septembra lani podpisali kodeks, s katerim se zavezujejo boriti se proti širjenju neresničnih informacij. Del kodeksa je tudi zaveza, da bodo Evropski komisiji mesečno poročali o ukrepih, ki so jih sprejeli. Prav tako so obljubili, da bodo hitro odstranjevali lažne račune in bote, ki smetijo po omrežjih. Stranem, kjer gostujejo dezinformacijo, so se zavezali odtegniti...

Evropska komisija - EU je izdala prvo poročilo v zvezi z lani oktobra podpisanim Kodeksom za boj proti dezinformacijam. V njem so konkretno navedeni Facebook, Twitter in Google, ki po mnenju bruseljskih uradnikov na svojih platformah še vedno ne napravijo dovolj odločnih korakov v tej smeri. Podpisniki kodeksa so se namreč zavezali, da bodo poskušali zmanjšati število lažnih uporabniških računov, predvsem pa svoja prizadevanja napravili transparentna.

Poročilo tako ugotavlja, da trojica platform ni posredovala dovolj dokazov o kakih novih orodjih oz. politikah za preganjanje dezinformacij, niti, da so v to vložili zadostno količino virov in s prizadevanji pokrili vse države članice EU. Poročilo še izraža zaskrbljenost zaradi take neodzivnosti, zlasti, ker so pred vrati majske...

Slo-Tech - Če so teroristični napadi za koga kakor naročeni, so zagotovo za oblasti, kadar potrebujejo izgovor za kratenje pravic in krčenje svoboščin. Zadnji napadi v Veliki Britaniji in Franciji so tako Evropsko komisijo spodbodli, da je začela pripravljati zakonske možnosti za hitrejši in lažji dostop do osebnih podatkov, ki jih imajo podjetja shranjene na strežnikih v EU.

Evropska komisarka za pravosodje Vera Jourová je na včerajšnjem srečanju ministrov v Luksemburgu predstavila več možnosti za pospešitev dostopa do podatkov. Eden izmed njih predvideva neposredni zajem podatkov na strežnikih, ki jih imajo za svoje oblačne storitve ameriška podjetja v Evropi. Tiskovni predstavnik Christian Wiga je potrdil, da je...

Slo-Tech - Evropska komisija je predstavila novo poročilo Skupnega raziskovalnega centra (JRC), ki izpostavlja zasebnost in varnost kot dve najbolj problematični področji pametnih igrač. Njihov trg raste in naj bi do leta 2020 obsega 10 milijard evrov, zato si Evropska komisija prizadeva za regulacijo.

Spomnimo, da smo minuli mesec poročali o pametni otroški igrači, katere prodajo in posedovanje je Nemčija prepovedala zaradi pomanjkljive varnosti, kar hekerjem omogoča, da jo izrabljajo kot prisluškovalno napravo. Prav tovrstne aspekte izpostavlja novo poročilo. V njem strokovnjaki iz JRC poudarjajo tudi, da posledice otroške interakcije z roboti, kamor lahko v najširšem pomenu besede štejemo tudi pametne igrače s...

Europa.eu - Medtem ko je trenutno povprečna hitrost dostopa do interneta v EU slabih 20 megabitov na sekundo in še tu ne dobimo vsega, kar naročujemo in plačujemo, EU in Japonska razmišljata daljnosežno in velikopotezno. Evropska komisija in Japonska sta teden najavili šest raziskovalnih projektov, ki jih bosta sofinancirali in ki razvijajo novo internetno arhitekturo za povečanje učinkovitosti omrežij in večjo hitrost prenosa podatkov. Cilj je precej smel: 100 gigabitov na sekundo.

Podpredsednica Evropske komisije in komisarka za digitalno agendo Neelie Kroes je dejala, da "internet prihodnost ne bi smel poznati meja, ki bi se pojavila zaradi pomanjkljive priprave na podatkovno revolucijo". Z...

The Register - Evropska komisija je danes izrekla ultimat vsem medmrežnim podjetjem: če ta ne bodo v kratkem času izboljšala varovanja zasebnosti svojih uporabnikov, jim grozi zakonodaja, ki jih bo v to prisilila. Meglena Kuneva, evropska komisarka za varstvo potrošnikov, je v govoru na okrogli mizi o zbiranju podatkov, profiliranju uporabnikov in ciljnem oglaševanju jasno izrazila stališče, da morajo vsa podjetja, ki se ukvarjajo s takšnim početjem, zagotoviti za varovanje zasebnosti. Po mnenju komisarke trenutne prakse teh podjetij kršijo osnovne pravice potrošnikov na področjih transparentnosti, varovanja tako zbranih podatkov in nadzora tveganj. Po njenih lastnih besedah, se komisija ne boji uporabiti trde roke v primeru, da se podjetja ne bodo odzvala na skrbi potrošnikov.

Največjo skrb povzročajo eksperimenti operaterjev z tehnologijami za vpogled v vsebino komunikacije (DPI - Deep Packet Inspection), ki jih izkoriščajo za zbiranje podatkov o uporabiških navadah pri brskanju po svetovnem...