Slo-Tech - Potem, ko je podjetje lani jeseni za nekaj sto tisoč ameriških uporabnikov poskusno uvedlo zavihek z novicami, letos junija pa ga je razširilo na celotne ZDA, bodo takega načina obveščanja deležne še nekatere druge države. V svojem sporočilu za javnost navajajo Veliko Britanijo, Nemčijo, Francijo, Brazilijo in Indijo. Je pa precej oddaljen rok, ko naj bi se to zgodilo in sicer v naslednjega pol do enega leta.

Facebookov pristop je zanimiv, saj je z njim uvedel tudi plačevanje novic posameznim medijskim založnikom. Plačilo naj bi za stalen dotok avtorskih tekstov znašalo tudi po nekaj milijonov ameriških dolarjev letno. Zainteresirani mediji se morajo seveda za tako partnerstvo posebej kvalificirati, pomembna sta zlasti skladnost s Facebookovimi novinarskimi standardi - ti zajemajo dosledno preverjanje dejstev, izogibanje t. i. clickbait naslovom in senzacionalističnim vsebinam ter spoštovanje avtorskih predpisov - pomembno pa je seveda, da ima medij že od prej zagotovljeno...

Slo-Tech - V raziskavi informiranosti je Pew Research Center ugotovil, da skoraj petina Američanov večino informacij in novic dobi na družbenih omrežjih. Ti ljudje so bolj izpostavljeni neresnicam in nepreverjenim trditvam, so še ugotovili. Največ Američanov, to je slaba polovica, sicer informacije dobi s televizije.

Gre za rezultate metaštudije, ki je preverila izsledke več analiz iz obdobja med oktobrom 2019 in junijem 2020. Glede virov novic so na prvem mestu različne televizije (45 odstotkov), sledijo pa novičarske spletne strani (25 odstotkov), družbena omrežja (18), radio (8) in tiskani mediji (3). Razčlemba po starosti je pokazala, da so za 48 odstotkov mladih (18-29 let starosti) družbena omrežja glavni vir informacij. Srednja generacija se zanaša v glavnem na spletne strani novinarskih hiš in radio, starejši pa na televizijo.

Izkazalo pa se je, da so družbena omrežja slab vir informacij. Kdor jih uporablja kot glavni vir informacij, ima v povprečju slabše znanje o letošnjih...

Slo-Tech - Koronavirus postaja tista prelomna točka v zgodovini, ko so se družbena omrežja nehala deklarirati kot platforme (ki odstranjujejo zgolj nezakonite vsebin) in aktivneje začela voditi uredniško politiko. Po vrsti namreč odstranjujejo neresnične vsebine, povezane s koronavirusom in pridruženimi teorijami zarote, četudi te tehnično niso nezakonite. Minuli teden se je na YouTubu znašel 26-minutni videoposnetek, ki je izrezan iz "dokumentarnega" filma Plandemic (ki ni v celoti o koronavirusu). V intervjuju sogovornica niza neverjetne trditve o obstoječih cepivih za druge bolezni, ki da škodujejo imunskemu sistemu ljudi, in povezavi s koronavirusom. Posnetek si je ogledalo več kot osem milijonov ljudi.

Citirajoč javno zdravje, sta Facebook in YouTube posnetek odstranila in še vedno brišeta sveže kopije, ki jih ljudje nalagajo na družbeni omrežji. Ustvarjalci so namreč ljudem omogočili prenos filma in jih vzpodbujajo k širjenju po družbenih omrežjih. Twitter je posnetek sprva označil kot...

Slo-Tech - Britanska policija preiskuje požare na vsaj štirih baznih postajah (Birmingham, Liverpool, Melling, Belfast), ki so izbruhnili ta teden. V Birminghamu in Belfastu je zagorelo v četrtek, v Liverpoolu v petek. Sumijo, da je šlo za namerne požige, a preiskava še poteka, zato vzroka za požare še ne morejo potrditi. Glede na objave na družbenih omrežij in usklajenost požarov pa sumijo, da so požari povezani s teorijo zarote o vplivih mobilnega omrežja 5G na širjenje novega koronavirusa.

Na Facebooku se je začel širiti poziv k požigu baznih postaj, ki ga podjetje po prvih prijavah sploh ni umaknilo. Z nadlegovanjem in verbalnimi napadi se spopadajo tudi delavci, ki vzdržujejo ali postavljajo telekomunikacijska omrežja. Situacija postaja dovolj nevzdržna, da je podjetje Openreach, ki je del BT, javno prosilo, naj javnost ne nadleguje delavcev, ki polagajo optične povezave, ker te nimajo ničesar s 5G. Britanski regulator medijev Ofcom je ob tem medijem zagrozil s sankcijami, če bodo...

Slo-Tech - "Novinarstvo v demokraciji igra kritično vlogo." Nekoliko bizarno se bere, ko spletna platforma, ki je veliko pripomogla k propadanju resnih medijev, uvajanje svojih novic začne s takim stavkom. Facebook je z današnjim dnem namreč začel z omejenim - gre za nekaj sto tisoč ameriških uporabnikov - testiranjem zavihka z novicami, ki so ga sicer že nekaj časa napovedovali. Da bi vse skupaj napravili kar se da verodostojno, so se pred začetkom menda posvetovali s kar nekaj založniki, anketirali so tudi 100.000 ameriških uporabnikov. Prav ti so odločili, da naj bodo novice razdeljene na tematske razdelke posel, zabava, zdravje, znanost in tehnologija ter šport. Naročnikom plačljivih medijskih storitev bo omogočeno tudi njihovo povezovanje s Facebookovim računom, pomeni, da bo iz aplikacije mogoče spremljati tudi te.

Novice se bodo seveda še vedno pojavljale tudi na uporabnikovem osrednjem zidu, bo pa na novem, ločenem zavihku mogoče nekoliko bolj kontrolirano nadzirati, kaj od vsebin...

Slo-Tech - Oxford Internet Institute (OII) pri Univerzi Oxford je v raziskavi o verodostojnosti informacij na družbenih omrežij ugotovil, da se kljub nekaterim naporom za zajezitev propagande in širjenja lažnih novic te širijo hitreje in trdovratneje kot kdajkoli doslej. Število držav, v katerih so zaznali formalno organizirano manipulacijo javnega mnenja na družbenih omrežjih, se je povišalo z 28 na 48. Za večino manipulacij so odgovorne politične stranke, ki zlasti pred volitvami širijo dezinformacije, lažne informacije in neresnice. Drugi najpomembnejši vir so državne inštitucije, ki zaradi tujega vmešavanja in lažnih novic vprežejo lastne moči za širjenje svoje propagande.

V raziskavi so pregledali dogajanje tako v več razvitih...

Ars Technica - Google je napovedal serijo delavnic v Veliki Britaniji za najstnike, na katerih želi velikan najbolj ranljivo skupino na spletu izobraziti o sovražnem govoru in lažnih novicah. Na delavnicah, poimenovanih Internet Citizens, bodo najstniki izvedeli kako se spoprijeti s sovražnim govorom na spletu, kako moderirati komentarje na spletu, kako prepoznati lažne novice in kako prijaviti tako vsebino. Zato je pri pripravi delavnic sodelovala tudi londonska policija.

Delavnice so najnovejši odgovor Googla na večje število afer, ki pa se jih ne otepa le abecedni velikan, ampak večina tech podjetij. Google se je na nakovalu javnosti znašel predvsem zaradi cenzuriranja LGBT+ vsebine in lažnih novic. Dobri časi pa niso tudi za

Guardian - Facebook je velikonočne praznike izkoristil za brisanje lažnih računov na družbenem omrežju. Tako so pretekli petek pričeli s čistko “neavtentičnih všečkov in komentarjev”. Izbrisani računi so v večini prihajali iz Bangladeša, Indonezije, Savdske Arabije in mnogih drugih držav. Vsem je bilo skupno, da so komentirali in všečkali določeno vsebino računov velikih medijskih hiš. Cilj tovrstnih računov je bil doseganje novih povezav s pomočjo všečkanja in komentiranja objav popularnih novičarskih strani. Drugi korak je bilo pošiljanje vsiljene pošte tem novim Facebook prijateljem.

In rezultat čiščenja? 99% profilov na Facebooku z več kot 10.000...

Slo-Tech - V zadnjem času pogosto beremo o problematiki lažnih novic (fake news), proti kateri se Facebook, Google in ostali agregatorji vsebin borijo na različne načine. Problem je pritegnil veliko pozornosti ob zadnjih ameriških predsedniških volitvah, ko je bilo na internetu toliko neresničnih vesti, da je bilo včasih kar težko izbrskati resnične, nekateri pa so se lažnih novic lotili povsem poslovno. Google je v iskalnih zadetkih sedaj razširil funkcijo preverjanja dejstev, ki so jo napovedali pred dvema mesecema.

Če v iskalnik vpišemo kakšno trditev, ki pogosto kroži na internetu, denimo "34 milijonov priseljencev brez dokumentov", nam bo Google ob zadetkih pokazal še, kdo je posamezno trditev izrekel in ali je prestala preverjanje dejstev....

The Verge - Facebook je pripravljen plačevati fact-checkerjem, če bi to rezultiralo v uspešnem boju proti lažnim novicam. Adam Mosseri, Facebookov direktor News Feeda je za Financial Times povedal, da Facebook resno razmišlja o sodelovanju z zunanjimi organizacijami na temo preverjanja resničnosti novic.

Facebook že sodeluje z organizacijami, kot sta Snopes in Politifact. Skupaj se spopadajo s prepoznavanjem lažnih novic. Ni pa znano, ali je v sodelovanju prisoten finančni faktor.

Interno reševanje problema ne izgleda možno. Rezultat bi lahko bila podobna zmeda, kot je nastala pri delu News Feed urednikov.

Z današnjim dnem so na družbenem omrežju pričeli z deljenjem nasvetov, kako lahko uporabniki sami prepoznamo lažne novice....

Slo-Tech - Facebook je uresničil obljube in začel biti resen boj z lažnimi vestmi, za katere se je v zadnjih mesecih izkazalo, da predstavljajo zlasti na družbenih omrežjih velik problem. Vse lažne novice niso tako očitne, kot so teorije zarote o ploščati Zemlji ali zaigranem pristanku na Mesecu, temveč so lahko na prvi pogled videti čisto možne. Podobno kot so do sedaj to storili v ZDA (skupaj z AP, ABC in Snopes) in Nemčiji, so tudi v Franciji skupaj z Googlom uvedli poseben sistem, ki bo omogočal hitro označevanje lažnih novic in omejeval njihovo širjenje po omrežjih....

Slo-Tech - Zadnje dni se Facebook, Google in številni mediji ukvarjajo z lažnimi novicami (fake news), ki jih na internetu že od nekdaj mrgoli, a so jim prav socialna omrežja dala krila. Zelo glasni so očitki, da so prav družabna omrežja odgovorna za Trumpovo izvolitev, kar je seveda hudo poenostavljanje in posploševanje. A vendarle - neprepoznane lažne novice so tako velik problem, da se je odzval celo Mark Zuckerberg in napovedal prenovo Facebooka, Google pa naj bi razmišljal celo o odstranitvi kategorije V novicah iz splošnih iskalnih rezultatov.

Polemike je sprožil BuzzFeed, kjer so z analizo ugotovili, da so lažne vesti o Donaldu Trumpu na Facebooku povzročile več...

BBC - Hekerski napadi na podjetja, organizacije in javne ustanove v zadnjih letih niso nič nenavadnega, saj o njih neprestano poročajo zlasti iz ZDA, Kitajske in Rusije, ki se prikladno tudi medsebojno obtožujejo. A skupni cilj vsem tem napadom je čim bolj neopazno pridobiti določene informacije. Minulega aprila pa je bila francoska televizija TV5 Monde tarča obsežnega internetnega napada, v katerem so napadalci poizkusili fizično uničiti postajo, se je za BBC razgovoril generalni direktor Yves Bigot.

Resda smo videli že nekaj računalniških napadov z zelo realnimi posledicami, a je bil motiv vseeno drugačen. Napad na bolnišnico v Los Angelesu jo je popolnoma ohromil, toda glavni cilj je bilo izsiliti odkupnino. Manj jasen je povod za napad na ukrajinski električni...

Guardian - No, tole je bilo pa hitro ... v začetku julija izvedena anketa (pdf poročilo) Huffington Posta kaže, da Snowdna podpira samo še 33 % Američanov, medtem ko jih je 38 % mnenja, da ne bi smel razkriti tajnih vladnih dokumentov o vseprisotnem prisluškovanju doma in po svetu. Preostalih 29 % ostaja neodločenih.

Medtem ko je Snowden še prejšnji mesec užival znatno podporo tako pri republikancih kot demokratih, ga zdaj podpirajo le še slednji. Bolj zaskrbljujoč je podatek, da mu podpora pada tudi pri tistih, ki so sorazmerno dobro seznanjeni z njegovimi razkritji (polovica vprašanih), torej ljudje, ki so brali njegova razkritja in vedo, da NSA sedi zna vseh optičnih vozliščih v državi (in marsikje v tujini), FBI na strežnikih...

Guardian - Francoski časnik Le Monde naj bi imel dokaze, da je predsednik Sarkozy obveščevalni službi naročil (nezakonit) nadzor nad delom enega od njihovih novinarjev.

Posredi je bilo poročanje v ti. aferi Bettencourt. Oseminosemdesetletna gospa Liliane Bettencourt je večinska lastnica L'Orealovega imperija (ker se cenite) in s premoženjem čez 23 milijard evrov med najbogatejšimi osebami na svetu. Pri takih številkah davčne obveznosti niso nizke in gospa naj bi se bila pozanimala, kako jih zmanjšati. Pri tem naj bi ji svetoval kar Éric Woerth, takratni finančni minister, zdaj pa minister za delo v Sarkozyjevi vladi. Woerth je v javnosti nastopal kot oster nasprotnik utaje davkov, zasebno pa je - tako Le Monde - gospe Bettencourt uredil vračilo davka v...

BBC - Obdobje brezplačnih kakovostnih informacij in novic na spletu se očitno končuje. Plačljivi zid (paywall) okrog svojih portalov so vzpostavili že velikani, kot so The New York Times, The Times in Le Monde, ki ima vsak svoj sistem in svoje cene. Skupno jim je, da članki niso več neomejeno brezplačno dosegljivi na spletu, ampak je treba za branje plačati. Že dober mesec pa je podobna ureditev na Slovaškem, le da je tam enoten plačljivi zid, ki obsega vse vplivnejše časnike.

Štirinajstdnevne preizkuse so začeli konec aprila, nato pa je sistem sredi maja resnično stekel. Imenuje se projekt Piano in obsega devet najbolj branih časnikov - dnevnika Pravda in SME, poslovni časnik Hospodarske...